Izzivi prehoda v misleče okolje

Pod okriljem MQ konference 2017 smo izvedli raziskavo, v kateri fazi evolucije poslovnega sistema se nahajajo slovenska podjetja. Ugotovili smo, da glavni izziv podjetjem predstavlja prehod iz učeče se v mislečo organizacijo.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Raziskavo, v katero se je preko spletnega anketiranja oktobra in novembra 2017 vključilo 71 slovenskih podjetij, sta raziskovalki mag. Sonja Klopčič in mag. Edita Krajnović naslonili na model evolucije poslovnih sistemov mag. Violete Bulc. Model opisuje štiri ravni evolucijskega razvoja organizacije: delovne, učeče se, misleče in ozaveščene. Rezultati raziskave pomagajo pri razumevanju, kje na poti preobrazbe v agilne, inovativno delujoče organizacije so slovenska podjetja. 

Od izdelka h kupcu in potem k talentu

V prvi fazi t. i. delovne organizacije, podjetja ustvarjajo dodano vrednost na osnovi delavnosti zaposlenih, pomembno prednost pred konkurenco pa predstavlja njihova produktivnost. Ko obvladajo produktivnost, je potrebna nadgradnja z znanjem, ki podpira kakovost. Tako se organizacija premakne na naslednjo stopnjo – v učečo se organizacijo. Spremeni se tudi središče pozornosti, ki se od proizvoda pomakne na stranko. Ni več pomembno, kaj o produktu misli vodstvo, temveč stranka. Poenostavljeno lahko rečemo, da se organizacija v tej fazi drži načela: 'stranka ima vedno prav'. Organizacija nenehno nadgrajuje kakovost produkta ali storitve na visoki ravni, znanje pa je glavna vrednota, saj vpliva na izboljševanje procesov. 

Korak dlje gredo v tretji fazi misleče organizacije. Pri teh je vir dodane vrednosti ustvarjalnost zaposlenih, ki se odraža v inovacijah. Človek ali zaposleni postaja čedalje bolj pomemben, vloga vodij pa je ustvarjanje in zagotavljanje pogojev sproščenega delovnega okolja, v katerem lahko vzklijejo nove ideje. A razvojna pot organizacij se tu ne ustavi, nasprotno: vloga posameznika v ozaveščenih organizacijah narašča. V poplavi informacij ključni vir predstavlja intuicija zaposlenih, ki omogoča soustvarjanje novih rešitev. Z njo podjetja prehajajo v četrto fazo, v t. i. ozaveščeno okolje. 

Kolesje poslovne evolucije se nenehno vrti

Vsaka organizacija ima svoj tempo prehajanja iz ene stopnje v naslednjo. Če so nekatere še globoko zakoreninjene v delovni fazi, druge že prehajajo v mislečo. Organizacija je zrela, da se premakne v naslednjo fazo, ko 'posvoji' vse elemente posameznih predhodnih faz. To je podlaga za nastop naslednje faze, saj vsaka naslednja stopnja za svoj obstoj in delovanje potrebuje tudi vse predhodne. 

Kaj se zgodi, ko podjetje pride v četrto fazo? Evolucijski krog se ponovi, saj se ob uvajanju novega produkta ali morebitni drugi spremembi v organizaciji naša pozornost spet usmeri v doseganje produktivnosti. Le da se kolo poslovne evolucije zdaj vrti na višji stopnji, saj smo določena znanja in izkušnje že pridobili. 

Kakovost in znanje – središče našega delovanja

71 sodelujočih podjetij smo glede na število zaposlenih razvrstili v štiri kategorije. Preverjali smo, kakšen je temelj organizacije, kakšen je način odločanja, strateškega razmišljanja, kje je poudarek pri razvoju, kateri so ključni viri razvoja, ključni vir upravljanja, kje je vir samozavesti voditeljstva in kakšen je odnos med vodstvom in zaposlenimi. 

Sodelujte v letošnji raziskavi!

Rezultati kažejo, da se večina slovenskih podjetij nahaja na stopnji učeče se organizacije, v kateri se najbolj cenita znanje in kakovost. Od te slike vidno odstopajo štirje elementi – strateško razmišljanje, ključni viri za upravljanje, vir samozavesti voditeljstva in odnos vodstvo–zaposleni. Ugotovili smo, da so po strateškem razmišljanju podjetja še globoko v fazi delovne organizacije, kar pomeni, da je strategija večinoma 'skrb' najožjega vodstva podjetja. So pa glede na ključne vire za upravljanje, vire samozavesti voditeljstva in odnos med vodstvom in zaposlenimi naša podjetja v povprečju že na stopnji mislečih organizacij. Podjetja se torej že zavedajo, da so njihovo temeljno bogastvo kompetentni zaposleni in njihovi talenti. 

Majhna podjetja so najbolj napredna

Majhna podjetja z do 50 zaposlenimi so, sodeč po polovici postavk, v fazi učeče se organizacije. Na istih treh postavkah, kot to velja za vsa, so tudi majhna podjetja na stopnji misleče organizacije. Glavna razlika je v strateškem razmišljanju. Če se pri strateškem razmišljanju slovenska podjetja v povprečju nahajajo še na stopnji delovne organizacije, se pri podjetjih z do 50 zaposlenimi že kaže stopnja ozaveščene organizacije. Interpretaciji omenjenega rezultata sta dve: da so pri strateškem razmišljanju manjša podjetja bolj napredna od povprečja ali da je bilo med sodelujočimi v tej kategoriji veliko število res majhnih podjetij, kjer lahko denimo že trije posamezniki, vključeni v strateško razmišljanje, predstavljajo velik delež zaposlenih. 

Za srednje velika podjetjih (50 do 250 zaposlenih) se izkaže, da zaostajajo za malimi podjetji. Temelj organizacije podjetja in odločanje sta na delovni stopnji, kar pomeni, da odločanje poteka po strogi hierarhiji. Pri razvoju, ključnih virih razvoja in odnosu vodstva do zaposlenih so na učeči se stopnji, na misleči stopnji pa so pri treh merjenih postavkah – pri strateškem razmišljanju, ključnih virih za upravljanje in pri viru samozavesti voditeljstva. Srednje velika podjetja se torej zavedajo, da so kompetentni zaposleni za njih ključni, zato jih tudi bolj vključujejo v snovanje strategije. 

Večina podjetij v Sloveniji se nahaja na stopnji učeče se organizacije. Zanje je značilno, da svoje delovanje središčijo okoli znanja in kakovosti.

Odločanje in oblikovanje strategije podjetja sta dve kategoriji, ki jih tisti na vrhu hierarhije podjetij s 250 do 1.000 zaposlenimi še ne širijo povsem med sodelavce – velika slovenska podjetja se tu nahajajo še na stopnji delovne organizacije. Na področju temelja organizacije, ključnega vira razvoja in odnosa med vodstvom in zaposlenimi je njihovo mesto na učeči se stopnji poslovne evolucije. Pri ključnem viru za upravljanje in viru samozavesti voditeljstva ter pri poudarku razvoja svojih produktov pa tudi največji dosegajo stopnjo misleče organizacije. Pri razvoju produktov se zavedajo, da so si določeni segmenti njihovih kupcev med seboj različni, zato produkte prilagajajo različnim skupinam. Vse navedeno to skupino uvršča v najbolj začetni del učeče se faze. 

Naprednejša od teh so velika podjetja z nad 1.000 zaposlenimi, kjer ugotovimo, da so pri viru samozavesti voditeljstva na stopnji ozaveščene organizacije. To pomeni, da verjamejo v svoje poslanstvo in ga vidijo kot dejavnik, zaradi katerega so na trgu uspešni. Pri ključnih virih razvoja ter upravljanja in pri odnosih med vodstvom ter zaposlenimi so na stopnji misleče organizacije. Podobno kot pri kategoriji z 250 do 1.000 zaposlenimi pa odločanje in oblikovanje strategije ostaja domena ožjega vodstva. Temelj organizacije podjetja in poudarek razvoja sta na učeči se ravni. 

Poslovna evolucija se je šele začela

Pri razlagi in uporabi ugotovitev velja upoštevati, da gre za prva raziskovalna odkritja, število sodelujočih in dejstvo, da je vzorec pri večjih podjetjih razmeroma majhen. Ugotovitve kažejo, da se je poslovna evolucija v Sloveniji šele dodobra začela. Glavni izziv slovenskih podjetij predstavlja prehod iz učeče se v mislečo organizacijo. Pogoj za to je sprememba načina vodenja, prehod v voditeljstvo, ki ustvarja prostor za ustvarjalnost zaposlenih. Misleča okolja temeljijo na odnosih, ki zagotavljajo prilagodljivost, svobodo in odgovornost. Aktivnosti tečejo vzporedno, razvojni in izvedbeni cikli se krajšajo. Prehod v misleča okolja je nujen, če želimo v korak s časom – ne samo zaradi tehnologije, temveč tudi zaradi nove generacije zaposlenih, ki jim podjetja s pridihom prve industrijske revolucije niso več pogodu. Na kateri stopnji je vaša organizacija? 

Vito Klopčič je magister psihologije in je sodeloval pri izvedbi raziskave.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 40, marca 2018