Izid spora je mogoče oceniti

Zgodnja nevtralna ocena spora je postopek, v katerem strokovnjak oceni dejanske in pravne vidike spora ter možnosti stranke za uspeh v sodnem postopku.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Učinkovito upravljanje sporov je za podjetje enako pomembno kot katerakoli druga poslovna strategija, vendar se s tem vidikom poslovanja pri nas skorajda ne ukvarjajo sistematično. Pravočasna ocena položaja, ki ga ima podjetje v določenem konfliktu, možnosti, ki jih ima za dosego optimalnega uspeha, in na podlagi tega izbira najprimernejše poti za rešitev nastalega položaja lahko podjetju prihranijo marsikateri strošek, povezan s sodnimi postopki. Prav tako spor v najkrajšem možnem času spravi z mize in s tem odpravi ovire za nemoteno poslovanje. Postopek, ki je podjetjem pri tem procesu lahko v izjemno pomoč, je zgodnja nevtralna ocena (NEO). Gre za zaupni postopek, v katerem nekdanji sodnik oziroma drugi izbrani strokovnjak oceni dejanske in pravne vidike spora ter možnosti stranke za uspeh v sodnem postopku oziroma oceni možnosti in okvire za sporazumno rešitev spora. V Sloveniji je bila zgodnja nevtralna ocena spora prvič uvedena leta 2002 z eksperimentalnim programom Okrožnega sodišča v Ljubljani, v sporih s področja intelektualne lastnine. Od lani pa postopke zgodnje nevtralne ocene spora izvaja Evropski center za reševanje sporov (ECDR) v vseh civilnopravnih, upravnopravnih in ustavnopravnih sporih. Že izraz zgodnja nevtralna ocena nakazuje, da je ta postopek priporočljiv v čim zgodnejši fazi konflikta.

Raziskave kažejo, da zlasti tožniki preoptimistično ocenjujejo izid spora.

Foto: Dreamstime

Kaj pomeni ocena spora

Tako podjetja kot njihovi odvetniki morajo vedno analizirati vse vidike spora in oceniti možne izide izbranega postopka, v katerem se spor rešuje. Pri tem si izrazito prizadevajo predstaviti svoje videnje dejstev in dokazov, ki podpirajo njihovo tožbo ali odgovor nanjo. Težko ločijo argumentacijo, ki podpira njihove poglede, od objektivne analize spora, saj so prepričani o lastnih argumentih in podcenjujejo nasprotnikove. Raziskave dokazujejo, da so zlasti tožniki preoptimistični glede možnosti za uspeh svojih tožbenih zahtevkov. Poleg tega analize podjetij in njihovih odvetnikov praviloma niso natančne v oceni stroškov postopka reševanja spora in pogosto ne zajamejo izdelave najboljših, najslabših in verjetnih alternativ možnemu sporazumu. V praksi se lahko zato analiza spora, ki jo izvede odvetnik, in ocena spora, ki jo izvede nevtralni ocenjevalec, precej razlikujeta. Napačna analiza spora pri določitvi realne vrednosti tožbenega zahtevka najprej pomeni, da podjetje nima pravilne informacije o tem, kakšno poravnalno ponudbo naj oblikuje ali sprejme, čemur lahko sledi še veliko razočaranje v kasnejši pravdi.

Zgodnja nevtralna ocena spora ščiti vodstvo pred kritikami, da je podjetje nerazumno
privolilo v kompromis.

Podjetje lahko močno zmanjša tveganje in preveri zanesljivost lastne analize spora s pomočjo nevtralnega, tretjega ocenjevalca. Pomembno je, da ne gre za ocenjevalčeve osebne poglede, pač pa za oceno, kako bo tak spor videlo in razumelo sodišče ali arbitražni tribunal. Zato stranke kot nevtralne ocenjevalce pogosto najamejo ugledne pravne strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami razsojanja o sporih. Ocena lahko odgovori na konkretna vprašanja, kot je na primer, ali bi bil ugovor zastaranja v pravdi uspešen. Lahko pa se nanaša na izid razsojevalnega postopka, denimo na verjetnost uspeha v pravdi ali arbitražnem postopku. Ocena spora lahko opredeli razpon, v okviru katerega je pričakovati določitev prisojenega zneska, na primer med 25.000 in 35.000 EUR, ali pa v odstotkih izraženo verjetnost uspeha v pravdnem ali arbitražnem postopku. Z njeno pomočjo lahko tudi napovemo, kaj je treba storiti, da se spor reši sporazumno s sklenitvijo poravnave.

Prednosti zgodnje nevtralne ocene

S pomočjo zgodnje nevtralne ocene podjetje oceni spodnjo mejo morebitnega sporazuma, doseženega v kasnejših pogajanjih ali mediaciji. Obenem ščiti pred kritikami, da je vodstvo podjetja nerazumno popustilo in privolilo v kompromis in pred odškodninsko odgovornostjo zaradi zatrjevane napačne odločitve. Ta pristop je še posebno primeren za reševanje kompleksnejših gospodarskih poslov in sporov, v katerih lastniki od uprav in vodilnih managerjev zahtevajo natančno oceno tveganj pred sprejemom poslovne odločitve (na primer soglasja k pogojem predlagane prisilne poravnave) ali pred izbiro ustreznega postopka reševanja spora (na primer glede možnosti za uveljavljanje odškodnine iz naslova ničnosti pogodbe). NEO hkrati podjetju omogoča razumevanje prednosti in slabosti tožbenih zahtevkov v sodnem ali arbitražnem postopku ter odgovorov nanje, boljšo pripravo načrta dokaznih predlogov in osredotočenje njegovih procesnih dejavnosti na pomembna vprašanja v pravdi. Čas za izvedbo razsojevalnega postopka se skrajša, s tem pa se občutno znižajo tudi stroški.

S pomočjo zgodnje nevtralne ocene podjetje oceni spodnjo mejo morebitnega sporazuma, doseženega v kasnejših pogajanjih ali mediaciji.

Zgodnja nevtralna ocena je uporabna tudi v primeru spora s tujim podjetjem in postopek teče pred tujim sodiščem ali arbitražo, kjer je treba uporabiti tuje pravo, oziroma v čezmejnih sporih pred domačimi sodišči. Pravila ECDR o akreditaciji strokovnjakov omogočajo imenovanje nevtralnih ocenjevalcev iz tujine, ki so stalno akreditirani pri ECDR, ti pa so lahko akreditirani tudi za posamezni primer. V NEO lahko stranke predložijo načeloma vse vrste sporov, spore iz pogodb, odškodninske, bančne, borzne, davčne in druge finančne spore, zadeve s področja intelektualne lastnine, varstva konkurence, zavarovalniške spore, spore v zvezi s koncesijskimi akti in druge. Uporabimo jo lahko v primeru zapletenih spornih pravnih vprašanj, kadar v sporu nastopa več strank z različnimi interesi in tožbenimi zahtevki, kadar gre za zapletena tehnična in druga vprašanja, ki bodo zahtevala ugotavljanje in dokazovanje dejstev z izvedenci, kadar bo strokovna ocena pomagala osredotočiti spor na bistvena vprašanja ali kadar zaradi pomanjkanja informacij ali nerealnih pričakovanj stranke niso sposobne nadaljevati pogajanj ali mediacije.

Kako izbrati ocenjevalca

Spor ocenijo nevtralni ocenjevalci, ki so visoko strokovno usposobljeni in izkušeni strokovnjaki. Izberejo jih stranke, samostojno ali sporazumno izmed akreditiranih, upokojenih ali nekdanjih ustavnih, vrhovnih in drugih sodnikov, profesorjev prava in drugih strok, odvetnikov, davčnih svetovalcev ter izvedencev za različna področja. Stranke se lahko tudi dogovorijo, da bo oceno podala oseba, ki bo v soglasju z ECDR akreditirana samo za posamezni primer. Kadar je cilj stranke pridobiti nevtralno oceno spora in verjetni izid sodnega postopka, je za stranke in njihove odvetnike pogosto odločilnega pomena ocenjevalčeva sodniška izkušenost, ker omogoča upoštevanje sodniške miselnosti in poznavanja medosebne dinamike sodnikov v postopku odločanja. Nevtralni ocenjevalec obrazložitev ocene spora poda v ustni ali pisni obliki, odvisno od dogovora s strankami. Ocenjevalec lahko na zahtevo strank predloži tudi načrt dokaznega postopka za potrebe morebitnega arbitražnega ali sodnega postopka. Strošek, ki nastane s postopkom zgodnje nevtralne ocene, lahko podjetje v celoti izračuna, še preden se odloči zanj. Višina nagrade ocenjevalca je fiksna in odvisna od denarne vrednosti zahtevka, tarifa pa je objavljena v pravilih NEO, ki so dostopna na spletni strani ECDR, zato je tudi s tega vidika nevtralna ocena spora jasna in pregledna.

Katarina Kresal je ustanoviteljica in predsednica Evropskega centra za reševanje sporov.
Aleš Zalar je predsednik Evropskega centra za reševanje sporov.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 26, septembra 2013