Inženirji, ne dirkači

V podjetju Ensol 360 se razvijajo v najvišji prestavi. V šestih letih so se iz ponudnika izdelka preobrazili v ponudnika poslovnega modela, ki s svojimi kartodromi naročnikom zaslužijo štirikratnik svetovnega povprečja konkurenčnih objektov.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Februarja 2012 je vodja poslovnega programa polimernih izdelkov v enem od slovenskih podjetij objavil tvit, ki se danes v retrospektivi bere vizionarsko: »Zelo kmalu bomo spremenili pristop v karting industriji!« V začetku istega leta je ta isti diplomirani inženir biotehniške fakultete svoje podjetje polimernih izdelkov prodal in ambiciozno napovedal novo poslovno zgodbo. Začel jo je pisati leto pozneje z ustanovitvijo podjetja Ensol 360. Takratna spletna objava v industriji ni povzročila nobenih pretresov, danes pa bi Jernej Čopi, direktor podjetja in finalist za priznanje Mladi manager 2017, s takšnimi napovedmi zlahka vznemiril katerega od investitorjev v 2.700 kartodromov, ki obratujejo v svetu.

Postavljajo objekte, načrtujejo izkušnje

Ensol 360 je začel v koprski pisani, kjer je pod blagovno znamko 360 Karting opremljal dirkališča s komponentami iz polimera, kot so plastične varovalne ograje. Produktno usmerjenost so kmalu opustili in se preobrazili v ponudnika celovitih storitev. Če so sprva nastopali kot tehniki, so s projektnim pristopom k opremljanju dirkališč postali inženirji. Trg je imel vse glasnejše zahteve po ugodnem počutju kupcev, ki so jim prisluhnili. Inženirji so postali arhitekti, ki za svoje kupce načrtujejo celovito izkušnjo. Ekipa, ki danes šteje 76 zaposlenih v treh povezanih podjetjih v Sloveniji, na Hrvaškem in v ZDA, je začela svoje tekmece prehitevati s ponudbo celovitega poslovnega modela. »Pred šestimi leti smo sanjali o več nivojskih progah, danes se na naših vozijo osem metrov v višino. Vložili smo veliko inženirskih ur in naredili veliko napak, da lahko iz naših stez delamo 'roller coasterje', ki so zrisani in narejeni v Sloveniji, postavljeni pa na drugem koncu planeta. Spremenili smo karting industrijo, to nam priznavajo kupci in uporabniki,« uresničitev vizije pojasnjuje Čopi.

Foto: Ensol 360

S poslovnim modelom prehiteli konkurenco

V klasičnem projektu po doseženem dogovoru z naročnikom zarišejo konceptualni dizajn, nadaljujejo z inženiring fazo, proizvedejo specifične komponente in izvedejo logistično operacijo. Ta obsega tudi pošiljko do 32 kontejnerjev na drugi konec sveta. Na lokaciji kartodrom sestavijo, testirajo, certificirajo in ga predajo v uporabo. Celovita izgradnja v povprečju traja od 90 do 120 dni. To pa je le del poslovnega formata, s katerim danes nastopajo na trgu kot edinstven ponudnik. Ta zajema vse storitve – od začetnega oblikovanja do dolgoročne poslovne podpore, s čimer upraviteljem kartodromov pomagajo izkoristiti celoten poslovni potencial objekta in vsebine. »Poslovni model ponujamo v različnih ravneh. V prvi dobavimo vso opremo, v ponudbi višjih ravni pa še tehnično vzdrževanje, znanja o vodenju objekta in dolgoročno poslovno podporo pri upravljanju objekta. V tem smo edinstveni na svetu,« izpostavlja Čopi. Njihovi naročniki so navadno naložbeni skladi ali večja gradbena podjetja, ki gradijo nakupovalne centre in zabaviščne parke.

Ne dajejo obljub popolnosti

Sodelujejo tudi z največjo blagovno znamko v industriji Andretti Indoor Karting & Games, ki je bila zasnovana v sodelovanju z Mariom Andrettijem, enim najuspešnejših športnih voznikov vseh časov, ki ga dirkaški svet postavlja ob bok Michaelu Schumacherju in Ayrtonu Senni. Zanje so prvi kartodrom postavili v Orlandu, mestu z Disneyjevim in Lego zabaviščnim parkom, ki ga letno obišče 60 milijonov turistov. V izboru so bili v konkurenci z Italijani, Nemci, Angleži in Američani, a je Andretti strateškega partnerja prepoznal v Slovencih, pa ne zato, ker bi bili najcenejši. »Izberejo nas, ker smo prava inženiring firma in takšen vtis želimo tudi dajati. Pomembno je razumeti, da nismo dirkači, ampak prihajamo iz inženirskih vod, zato smo navajeni zadeve peljati na čim bolj transparenten in nadzorovan način,« njihov ugled pojasnjuje Čopi, ki je privrženec inženirskega pristopa v poslu. »Ko se inženirji pod nekaj podpišejo, je to zagotovilo, da dela. Mogoče sam proces ni tako zabaven, je pa manj boleče v prihodnosti,« poudarja.

Planu na petletni časovnici se reče strategija. Če istega postavimo na trimesečno časovnico pa iluzija.

Zagotovo pa je eden od pomembnih razlogov, da so do danes postavili že več kot 20 kartodromov od Evrope, prek Libanona, Maroka do Avstralije in ZDA, da njihovi objekti zaslužijo vsaj štirikratnik svetovnega povprečja v primerjavi z ostalimi, ki letno naredijo pol milijona evrov prihodkov. »Imamo močno listo referenc in dober osebni pristop. Ne obljubljamo popolnosti naših storitev in produktov. Vsak izkušen poslovnež v popolnost izvedbe projektov ne verjame. Takšnih projektov ni. Lahko pa našim kupcem obljubimo popolno predanost pri reševanju potencialnih izzivov,« razlaga Čopi.

Precenjevanje kratkoročnih sposobnosti ustvarja iluzije

Popolnosti tudi Čopi ni imel, ko je pred šestimi leti svojim idejam iskal prostor na trgu. Imel je veliko tehnološkega znanja, ki je še danes osnova v podjetju za izdelavo nekaterih komponent, še zdaleč pa ne dovolj poslovnega, da bi stopil na samostojno podjetniško pot: »Na posel sem gledal precej komponentno – če jih znam narediti, potem bom znal voditi tudi posel. Kar seveda ne drži, ampak je bila tolažba, ki me je gnala naprej.« To ga je pripeljalo do uspešnega podjetja, v katerem skupaj s svojimi sodelavci in poslovnim partnerjem Mitjo Šafarjem, danes počnejo velike stvari z mirom v duši, kar je glavno vodilo nekdanjega radijskega voditelja.

»Ne obljubljamo popolnosti storitev in produktov. Obljubimo pa popolno predanost pri reševanju izzivov.«

Ob tem pa Čopi opozarja, da uspešnemu razvoju ustrezno sledijo tudi rezultati, če le ne precenjujemo svojih kratkoročnih sposobnosti in podcenjujemo dolgoročnih: »Bistveno manj energije potrebuješ za dosego cilja, če je postavljen realno. Postavke, ki bi morale varno počivati v petletnih načrtih se znajdejo v enoletnih in tam kreirajo kaos. Zastavljati si moramo ambiciozne plane, ki se res bleščijo, ampak na realni osnovi. Planu na petletni časovnici se reče strategija. Če istega postavimo na trimesečno časovnico pa iluzija.« 

Trije koraki razvoja: inovacija, orkestracija in optimizacija

Lani so v delu podjetja, ki posluje iz Slovenije, ustvarili 3,5 milijona evrov prometa, od tega so imeli okrog 7 % dobička. Več kot polovico prihodkov ustvarijo v ZDA, ostalo je porazdeljeno enakomerno na 20 % v Evropi, 20 % na ostalih trgih. Tekom leta bodo v slovenski del podjetja prenesli še večji del poslovanja, zato za letos načrtujejo podvojitev prihodkov, ki jo v takšnem obsegu beležijo že drugo leto zapored. Velika rast je odraz razvoja, ki se ga v podjetju lotevajo zelo sistematično. Planirajo ga za dve leti vnaprej, izvajajo pa v treh korakih: »V prvem koraku poteka inovacija. Sledi njena 'orkestracija', s katero poskrbimo, da inovaciji najdemo ustrezno mesto v portfelju, na trgu in znotraj ekipe. V tretjem koraku pa optimizacija vseh mogočih področij, od izvedbene, cenovne, logistične do kakovostne. Ne bi rekel, da izključno trg narekuje naš razvoj. Določene stvari želimo sami vpeljati in jim najti svoje mesto na trgu.«

Blagovna znamka Slovenija je naša skrb

V zadnjih šestih letih so v Ensolu 360 vozili v visoki prestavi, a nikakor še ne v najvišji. Tudi plastična varovalna ograja s katero so začeli,  njihove ambicije ne more ograditi znotraj dirkališča – v naslednjih petih letih se želijo iz ponudnika ultimativnih indoor kartodromov, še enkrat preobraziti, tokrat v ponudnika indoor pustolovskih parkov. Vzporedno z gradnjo lastne blagovne znamke, se Čopi zavzema, da gospodarstveniki poskrbimo tudi za znamko Made in Slovenia: »Če bo vsak od nas delal izdelke z mislijo na kupca v tujini, če bomo verjeli v svoje vizije, potem se bodo uspešne zgodbe seštevale. Res smo majhna, podalpska dežela z zelo omejeno podjetniško zgodovino, ki se težko primerja z blagovnimi znamkami ostalih držav. Ampak tudi oni so jo morali nekoč ustvariti. Zanjo so odgovorni poslovneži, ki so v to verjeli. V Sloveniji smo zdaj na šoferskem sedežu mi.«

Matjaž Kljajič je novinar v družbi Mediade.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 41, julija 2018