Integralni pristop je učinkovit pri razvoju vodenja in ekip

Integralni coaching deluje kot kompas. Managerjem in vodjem daje možnost celostnega vpogleda na trenutno krizno situacijo in sprejemanja odločitev iz različnih perspektiv. Preverite, kako deluje.

V koronakrizi smo soočeni z marsikatero nepredvidljivo situacijo. Vodje se zato želijo opremiti z orodji, ki jim bodo omogočila večjo agilnost in boljše vodenje. Integralni coaching, ki deluje kot kompas, jim daje možnost celostnega vpogleda na trenutno situacijo in sprejemanja odločitev iz različnih perspektiv.

Integralni pogled ponuja meta okvir, saj vključuje vse ključne vidike (ljudi, izdelke in storitve, kulturo in skupnost, sisteme proizvodnje in upravljanja) na skladen način in priznava bistven prispevek vsakega dela k celoti.

Utemeljitelj integralne teorije Ken Wilber pravi, da so bistvo tega pristopa štirje kvadranti, ki predstavljajo štiri nezdružljive dimenzije izkušnje realnosti. Vsaka priložnost, v poslu in življenju, se pojavi v teh štirih kvadrantih hkrati. To pomeni, da hkrati povezuje stanja zavesti (hoja, spanje, sanje), razvojne stopnje (raven kompleksnosti oz. spiralna dinamika), razvojne linije oz. številne inteligence (kognitivna, odnosna, čustvena, duhovna, moralna, telesna) in tipe, kjer se primarno osredotočamo na moški in ženski princip (moški se identificira s samoupravljanjem in odločanjem, ženski s podporo in povezovanjem).

Kako se z integralnim pristopom lotiti kompleksnejših izzivov

Integralni model je analitični okvir, ki uravnoteženo in sistematično združuje notranje, zunanje, individualne in skupne dimenzije resničnosti ter zagotavlja poln izkoristek resursov v katerikoli situaciji. Zato je integralni coaching eden učinkovitejših pristopov pri razvoju vodenja in ekip, saj vključuje vse med seboj povezane elemente.

Kako se torej lotiti kompleksnejših izzivov? Ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, informacije, ki jih dobivamo, pogovore, ki jih imamo … nanje se odzivamo z našim odnosom do te situacije. Gre za naš ustaljeni način razmišljanja, doživljanja in vrednotenja ter čustvovanja o nečem –

Na vsako situacijo v poslu ali življenju se odzivamo z našim odnosom do te situacije. Vse to počnemo avtomatsko. Če želimo stopiti iz svojih ustaljenih okvirjev, si lahko pomagamo z integralnim pristopom.

gre za našo percepcijo. V vsaki situaciji obstaja sistem ali postopek, ki ga uporabljamo za določitev in ocenjevanje, kaj se nam dogaja in kaj moramo v tej zadevi storiti. Vsak od nas namreč ocenjuje in vrednoti drugače, iz lastne perspektive ali mentalne mape. Iz kvadranta in stanja, v katerem deluje običajno, to počne avtomatsko.

Če pa želimo stopiti iz svojih ustaljenih okvirjev, si lahko pomagamo z integralno dinamiko. V tem kontekstu integralno pomeni, da so vse in vsi vključeni in nič in nihče ni izključen, ko analiziramo in diagnosticiramo posameznika, ekipo, organizacijo in družbo. Upoštevamo tako notranji kot zunanji svet in vidimo stvari bolj celostno. Tako se istočasno osredotočamo na vse kvadrante, ki so prikazani v spodnji matriki.

Kaj pomeni kateri kvadrant?

Zgornji levi kvadrant, individualen-subjektiven (JAZ), zasidra notranje dimenzije vsake osebe in njena stanja. Tu je skladišče naših namenov, mentalnih konceptov, čustev, zaznav, prepričanj, vrednot, stopnje zavesti, motivacije, identitete itd. Gre za naš subjektivni svet.

Zgornji desni kvadrant, individualen-objektiven (ON), zasidra naše zunanje dimenzije in vedenja. Tu je skladišče naših odločitev, telesa in enerrgije, bioloških in nevrološko-stresnih odzivov (kot so boj, beg, zamrznitev), kompetenc, veščin. 

Spodnji levi kvadrant, kolektiven-subjektiven (MI), zasidra notranje dimenzije kolektivne oz. skupne percepcije, skupne vrednote, odnose, norme, navade, (korporacijsko ali družinsko) kulturo, pogled, etiko in moralo.

Spodnji desni kvadrant, kolektiven-objektiven (ONI), zasidra zunanje družbene dimenzije, sisteme in pravila (ekonomijo, politiko, strukture, procese in cilje).

O izkušnji z integralnim pristopom: Pia Barborič Jurjaševič, generalna direktorica Tobačne Ljubljana

“Ljudje pogosto mislimo, da smo odrasli na splošno enaki v razvoju – z razliko v spretnostih ali inteligenci. Čeprav sta takšni spremenljivki, kot sta spretnost in inteligenca, očitno pomembni, menim, da je razumevanje različnih svetov posameznika kot okolja, ključni dejavnik, ki nam pomaga do boljših rezultatov. Integralni pristop mi kot vodji omogoča jasno strukturo in holističen način vodenja. Osredotoča se tako na človeka v vsej svoji celoti kot na poslovni problem oz. cilj, vključuje način delovanja, kulturo podjetja in strukturo organizacije ter poslovnih procesov. Vse je med seboj povezano in če želimo biti uspešni kot vodje moramo vsakemu področju nameniti pozornost in fokus. Tak način integralnega vodenja pelje do uravnoteženosti in sistematičnosti. Morda se bomo tako lahko soočili z izzivom, ki ga predlaga Ervin Schrodinger: Naloga ni toliko videti tisto, česar še nihče ni videl, ampak misliti tisto, česar še nihče ni mislil o tem, kar vsi vidijo.«

Integralni pristop v prispodobi imenujemo naš operacijski sistem (IOS), ki gradi našo realnost. To pomeni, da ima katerikoli dogodek pravzaprav vse dimenzije. Nanj lahko pogledamo skozi vse štiri kvadrante: JAZ (Kako jaz osebno vidim in doživljam situacijo?); ON (Kako reagiram v tej situaciji in kaj naredim?); MI (Kako drugi, skupnost ali ekipa, vidijo situacijo?); in ONI (Kaj so objektivna dejstva te situacije?). Tako zajamemo vse dimenzije in s tem pripomoremo k celostnemu, nevtralnemu in zato tudi učinkovitejšemu pristopu razvoja. Gre za odlično orodje pri vodenju timov ali posameznikov, s katerim lahko zagotovimo, da so pri analizi osebne/poslovne težave/priložnosti zajeti vsi, med seboj povezani elementi sistema.

V praksi opažamo, da pri poslovanju podjetij prevlada eden od kvadrantov, integralni pristop pa zagotavlja, da je vsaka od štirih ključnih dimenzij sistemsko upoštevana. Ob tem ponuja tudi celovit okvir za razumevanje timov in sloga vodenja.

Zato naj vsaka poslovna pobuda, če želimo, da bo maksimalno učinkovita, 

V praksi opažamo, da pri poslovanju podjetij prevlada eden od kvadrantov, integralni pristop pa zagotavlja, da je vsaka od štirih ključnih dimenzij sistemsko upoštevana.

naslovi vse štiri kvadrante temeljito, sistematično in integrirano. To pomeni, da mapiramo izziv, posameznika ali tim v kvadrant, kjer ima svoje prevladujoče bazično delovanje. Če npr. pozornost usmerimo na posameznikov jezik (lingvistični okvir), razpoloženje in miselnost, ki jo uporablja, spoznamo, kateri kvadrant najpogosteje kreira njegovo percepcijo. Kakšni so filtri, skozi katere gleda svet okoli sebe in kreira percepcijo sebe in drugih. Tako lahko prepoznamo, kje se nahaja in v kakšni povezavi so njegovi kvadranti med seboj. S pomočjo integralne matrike tako hitreje in enostavneje uvidimo tudi različne cilje in komunikacijske ovire.

Dominanten kvadrant je naša cona udobja

Običajno je naš dominantni kvadrant, iz katerega delujemo, naša močna plat, hkrati pa tudi cona udobja, ki nenamerno omejuje naša razmišljanja in perspektive, akcije in dejanja.

Uporabniki integralnega pristopa zato poudarjajo, da jim je v največjo pomoč, ker odločitve osvetli z več zornih kotov, predvsem z večkrat spregledane kolektivne dimenzije (skupne vrednote in norme) in dejstev trenutne situacije. “Že moji predlogi na ta način upoštevajo kontekst, v katerem želim neko odločitev ali aktivnost implementirati. Oblikovanje takšnih predlogov pa omogoča lažje odločanje, ker nakazuje kontekst in način implementacije. Pristop je odličen tudi pri moderiranju ali odpiranju diskusij. Tematiko osvetli z več zornih kotov, zmanjšuje trenja in napetosti, ki lahko izhajajo, ko se pogovarjamo le iz individualnega in subjektivnega vidika. Običajno pa je ta vidik tisti, iz katerega intuitivno izhajamo,” je svoje izkušnje z integralnim pristopom opisala ena od uporabnic.

Kvadranti tako vedno kažejo rast, določeno stopnjo razvoja in evolucijo. Danes, ko je potrebno, da se posamezniki in ekipe nenehno razvijajo in prilagajajo, 

Če postanemo zavestni, katera področja uporabljamo najpogosteje in katera so podhranjena, bomo imeli priložnost, da na situacije pogledamo celostno in se tako bolje odzovemo.

prav tako, kot se razvija tudi svet okoli njih, je celostni pristop ključen. Izziv v enem kvadrantu, kot je npr. pomanjkanje zaupanja, manjša učinkovitost, nezadostni viri, slabi delovni procesi, namreč ne obstaja v izolaciji, ampak je običajno simptom, kako več elementov vpliva drug na drugega. Če postanemo zavestni, katera področja uporabljamo najpogosteje in katera so podhranjena, bomo imeli priložnost, da na situacije pogledamo celostno in se tako bolje odzovemo. Gre za prilagodljivost v kompleksnih sistemih, katerih del smo. Prav tako bo tak način odličen pri sprejemanju odločitev, ki se lahko integrira tako na ravni posameznika ali ekipe/organizacije kot celote.

Model za celovito sprejemanje odločitev, ki ga prikazuje zgornja slika, se lahko uporabi kot vodeči okvir za organizacijo. Pa tudi za razumevanje aktivnosti skozi štiri temeljne elemente, ki vodje usmerijo k bolj izčrpnemu, vključujočemu in učinkovitemu pristopu.

Bogastvo integralnega coachinga je, da temelji na celovitem, empiričnem modelu notranjega človekovega in kulturnega razvoja, ki ustreza tehnični zapletenosti in globini obstoječih modelov objektivnega sveta (npr. predmetov in sistemov) in sistematično prikazuje, kako so povezane na način, ki podpira učinkovito analizo in ukrepanje. V osnovi gre za preskok iz ozkega vidika k širši perspektivi in omogoči nove vidike in boljše pogoje za zavest obstoja sistemov (zunanjih, notranjih) in njihovih struktur. V današnjem poslovnem svetu, ko se vsak trenutek lahko pojavijo nepričakovane težave potrebujemo integralni pristop razvoja ljudi in njihove agilnosti, da bomo lažje upravljali s spremembami, bili bolj proaktivni in ustvarjali kulturo odgovornosti, na način, da bomo videli sistem in sebe, celovito.

O izkušnji z integralnim pristopom: Sarah Jezernik, namestnica glavnega direktorja družbe Plinovodi

“Integralni coaching je ena od mojih boljših izobraževalnih izkušenj. Zdaj izzive analiziram sistemsko na individualni, odnosni in skupinski ravni. Bolj sem pozorna na njihovo širše okolje, sisteme in področja, v katere so vpeti. Zaradi celostnega obravnavanja izziva sem bolj osredotočena in predvsem bolj objektivna z zavedanjem pristranskosti. Integralni coaching je vsekakor zahteven proces, saj s seboj prinaša veliko vprašanj in razmišljaj, poglobljenih uvidov vase in v vse dele sistema, ki vplivajo na nas. Hkrati pa prinese veliko olajšanja, razumevanja, več sproščenosti in, kar je zame osebno najpomembnejše, veliko pozitivnega naboja za naše nadaljnje delo in življenje. Pomembno doprinese k celovitemu osebnemu razvoju, boljši verziji samega sebe in s tem k trajnostnemu razvoju družbe kot celote. Vsekakor ga uvrščam med pomembno orodje transformacije družbe v trajnostno smer, saj pomaga razviti potenciale in obvladati ter odpraviti ovire, ki jih pri tem imamo kot posamezniki.”

Jasna Knez, PCC & EIA SENIOR, profesionalna certificirana coachinja, vodstvena in timska coachinja, trenerka coaching veščin, podpredsednica ICF Chapter Slovenia

Preberite tudi