Hans-Paul Bürkner, BCG: Tri najpomembnejše naloge managerjev so …

Ob spremembi poslovnih modelov so zdaj tri najpomembnejše naloge managerjev: digitalizacija, regionalizacija oz. lokalizacija dobavnih verig in trajnostni razvoj, pravi Hans-Paul Bürkner, aktualni predsednik in nekdanji predsednik uprave Boston Consulting Group (BCG), enega od vodilnih svetovalnih podjetij na svetu, ter eden od osrednjih govornikov Managerskega kongresa 2021.

Kaj dobrega in slabega je managerjem po celem svetu, predvsem pa v Evropi, prinesla epidemija covida-19? 

Vsaka kriza prinaša ogromne izzive. Ti izzivi pa ponujajo številne priložnosti za spremembe. Nekateri managerji so se na epidemijo odzvali s tesnobo in so preprosto poskušali ubraniti status quo. To je razumljivo za sektorje, kot so letalski promet, križarjenja in organizacija dogodkov, ki so bili povsem ohromljeni. Na drugih področjih, kot so maloprodaja, finančne storitve, logistika, zdravstvo in izobraževanje, pa so se managerji lotili temeljitih sprememb poslovnih modelov. V sektorju strokovnih storitev smo osebne stike nadomestili z videokonferencami. Trenutna kriza je mnoge spodbudila k uvedbi korenitih sprememb, med katerimi so bile številne tudi zapoznele, na primer fleksibilne oblike dela, pospešena digitalizacija …

Kako naj managerji izkoristijo prednosti, ki jih je prinesla epidemija? Kaj so 3 najpomembnejše naloge managerjev po, kot kaže, koncu epidemije?

Pandemija bo z nami še dolga leta v obliki novih mutacij virusa, izbruhov na posameznih območjih ali pa morda kot povečanje števila okužb v zimskih mesecih, kot je to značilno pri gripi. Zato morajo managerji, kot sem že dejal, spremeniti svoje poslovne modele, predvsem pa morajo storiti naslednje: prvič, izvesti digitalizacijo in povezati tehnologijo s svojimi zaposlenimi; drugič, premisliti o svojih globalnih dobavnih verigah v smeri večje regionalizacija in lokalizacije; in tretjič, delovati bolj trajnostno s ciljem postati neto ničelni. Dejstvo je, da te naloge niso povezane samo s pandemijo, ampak so zaradi vpliva, ki ga je pandemija imela na svet, postale pomembnejše.

V enem od svojih člankov izpostavljate pomen tega, da se morajo podjetja spremeniti v ‘Learning Powerhouse’. Zakaj in kako?

Svetovno gospodarstvo, vsaka panoga in vsak sektor se ves čas spreminjajo. Veliko je start-upov in podjetij s trgov v nastajanju, ki pretresajo tradicionalne poslovne modele, 

Če se želimo preoblikovati v učečo se organizacijo, moramo začeti pri sebi, biti moramo odprti za spremembe, pripravljeni preizkusiti stvari, tvegati, sprejemati napake, in to vedno znova. Nato pa moramo tudi pri zaposlenih spodbujati to odprtost in pripravljenost, da se naučijo novosti in opustijo stare načine.

s čimer smo vsi prisiljeni spremeniti svoje poslovne modele, podjetja, načine dela ter načine mobilizacije in vodenja ljudi. Neprestano se moramo učiti novih stvari in tega, kako stvari narediti drugače. Učenje ni enostavno, saj to pomeni, da moramo pozabiti stare ideje in stare načine delovanja. Če se želimo preoblikovati v učečo se organizacijo, moramo začeti pri sebi, biti moramo odprti za spremembe, pripravljeni preizkusiti stvari, tvegati, sprejemati napake, in to vedno znova. Nato pa moramo tudi pri zaposlenih spodbujati to odprtost in pripravljenost, da se naučijo novosti in opustijo stare načine, pa čeprav morda to pri posameznikih ustvarja dvom in negotovost.

Ali so se v tem dobrem letu spremenile naloge managerjev? Če da, kako?

Nedvomno se je veliko težje povezati z ljudmi. Res je, da lahko z videokonferencami dosežemo več ljudi z manj napora, toda večina ljudi v organizacijah se počuti osamljene in hrepeni po osebnem stiku. Ključnega pomena je, da stopimo v stik s svojimi sodelavci, jih znova združimo in poustvarimo odnose, ki so tako pomembni za vse nas.

Kako ocenjujete, da se bo Evropa, svet spremenil(a) po tej epidemiji? Kdo bo vodilna sila svetovnega gospodarstva in zakaj? Kje bo Evropa in z njo Slovenija? Katere so prednosti in slabosti Evrope v primerjavi s preostalim svetom?

Evropa bo ob Severni Ameriki ter Južni in Vzhodni Aziji, zlasti Kitajski, še naprej ena od treh vodilnih gospodarskih regij, vendar bo njena rast primerjalno počasnejša. Evropa se pri zagotavljanju tesnega sodelovanja sooča s številnimi izzivi, ki niso samo posledica brexita, ampak izhajajo iz številnih kulturnih in gospodarskih razlik. Minilo bo še veliko let in desetletij, preden se bo oblikoval resnično evropski pristop k svetu. Zelo pomembno je, da se v Evropi zagotovi dobro sodelovanje pri ključnih političnih in gospodarskih vprašanjih, saj bo v nasprotnem primeru zaostala za ZDA in Kitajsko. Evropske države, tudi tiste največje, same nimajo veliko teže na globalnem političnem prizorišču. To velja tako za Nemčijo ali Francijo, kot velja za Slovenijo.

Na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD za leto 2021 se je Evropa izkazal za močan regionalni blok,

Slovenija se je znašla v skupini držav, ki so na lestvici konkurenčnosti izgubile največ mest, kar je zagotovo razlog za skrb. K temu sta zagotovo prispevala tudi slabša letalska povezava in nekonkurenčna davčna ureditev.

saj so kar štiri evropske države uvrščene med pet najbolj konkurenčnih. Za najuspešnejša gospodarstva so značilne različne stopnje naložb v inovacije, širok nabor gospodarskih dejavnosti in podporna javna politika. Velik vpliv na letošnjo razporeditev je zagotovo imela zdravstvena kriza, še pomembneje pa bo pokrizno obdobje.

Slovenija se je znašla v skupini držav, ki so na lestvici izgubile največ mest, kar je zagotovo razlog za skrb. Na številnih področij, ki so se izkazala za ključna pri odpornosti gospodarstva, je tako na ravni podjetij kot širšega zakonodajnega okvirja veliko priložnosti za izboljšavo, k padcu na lestvici pa sta zagotovo prispevala tudi slabša letalska povezava ob odsotnosti nacionalnega prevoznika in nekonkurenčna davčna ureditev.

Katera so nekatera ključna sporočila, ki jih boste na Managerskem kongresu predali slovenskim managerjem?

Sprejmite izzive, ki so pred nami (tehnologija, globalizacija, trajnost). Sodelujte s sodelavci, da jih boste navdihnili, mobilizirali in spodbudili, da se skupaj podate na pot prihodnosti. Bodite pogumni pri razvoju in izvajanju novih poslovnih modelov. In bodite vztrajni pri doseganju ciljev.

Nina Oštrbenk, strokovna sodelavka za komunikacije pri ZM

Preberite tudi