Občutka nujnosti ni treba ustvarjati

Dvomov v to, da se podnebje spreminja, praktično ni več, saj izmerjena dejstva postajajo očitna že s prostim očesom. Sporno ostaja le dvoje: zakaj se podnebje spreminja in kako močno se bo spremenilo v naslednjih desetletjih?

Skušajmo resno temo, kar spreminjanje podnebja na globalni ravni zagotovo je, odpreti z očarljivo basnijo o pigvinih Naš ledenik se tali; avtorja sta priznani harvardski profesor John Kottler in njegov sodelavec Holger Rathbeger. Basen pripoveduje, kako se učinkovito spopasti z dejstvom, da tisto, kar nas preživlja, ne more trajati večno. Ledenik, na katerem živi 286 pingvinov, se tali. Njihovo domovanje se razkraja. Kaj narediti? Brezhibna logika pingvinov se glasi: »Ledenik se tali. Sprememba je nujna. Naše videnje je dobro. Moramo ga udejanjati.« 

Tako kot pingvini, ki nastopajo v basni in so iz bojazni za lastni obstoj prisiljeni razmišljati o drugačnem načinu življenja, se tudi človeštvo nahaja v burnih časih. Podnebje nam je dalo nekaj jasnih opozoril: taljenje himalajskih ledenikov, ki zagotavljajo pitno vodo za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, pojavljanje novih bolezni, vremenskih katastrof je vse več, nekatere rastlinske in živalske vrste izumirajo; v zadnjih 50 letih je na Antarktiki na primer kar 70 odstotkov manj pingvinov. Dober razlog, zakaj prav na primeru pingvinov opisati, kaj se lahko zgodi tudi s človeštvom. 

Imate moč. Pokažite še modrost.

Na vprašanje, zakaj prihaja do tako drastičnih sprememb, ni enotnega odgovora. Zgornji poziv, istočasno tudi naslov knjižice, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, v odgovor na omenjeno vprašanje odgovarja z grehi človeka. Gre za prevladujoč argument, da je globalno segrevanje posledica velikega povečanja izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov v ozračje. K temu prispevata zlasti krčenje gozdnatih površin in izgorevanje fosilnih goriv, pri čemer se človekove potrebe, žal, ne manjšajo. »Za stabilno podnebje je sprejemljiv povprečni izpust ogljikovega dioksida na prebivalca dve toni na leto, trenutno pa jih izpustimo deset,« lahko preberemo v omenjeni knjižici, kjer izvemo še, da poraba energije strmo narašča. V povprečju vsako leto porabimo tri odstotke električne energije več kot leto poprej. 

Naj se sliši druga stran

Človekov vpliv je brez dvoma prisoten pri spreminjanju podnebja, ni pa nujno edini razlog zanj. Omeniti velja knjigo Michaela Chrichtona Ustrahovana država (State of fear), ki predstavlja protiutež prepričanju, da segrevanje povzroča izključno človek preko emisij toplogrednih plinov. Avtor, ki je napisal tudi znameniti Jurski park (Jurasic park), v knjigi dokazuje, da ni natančnih podatkov, ki bi zanesljivo pričali o tem, da človekova dejanja vplivajo na segrevanje ozračja.

Povsem v nasprotju s prevladujočimi klimatološkimi dognanji pa so Chrichtonovi naslednji izsledki. Z večletnim raziskovanjem je odkril, da večje koncentracije ogljikovega dioksida v zraku ne prispevajo k porastu temperature. Z grafi (vir NASA in Združeni narodi) dokazuje, da omenjena dejavnika nista nujno povezana. Med leti 1940 in 1970 se je temperatura na svetovni ravni zniževala kljub dvigovanju ogljikovega dioksida v zraku, v zadnjih 30 letih pa rasteta oba dejavnika. Zakaj razhajanja? Imajo prste vmes ekološki lobiji?

Če verjamemo najbolj črnim napovedim, kot je bila denimo opisana v filmu Neprijetna resnica, bi se zaradi globalnega segrevanja gladina morja v luki Koper do konca stoletja lahko dvignila za neverjetnih 6 metrov. K temu bi največ prispevala nespremenjena hitrost taljenja ledu na Antartiki. Do kod bi v tem primeru segalo morje in kakšno podobo bi imel naš zaliv, kaže rdeča črta. Foto: Aleš Maček

Mnenja o tem, zakaj se podnebje spreminja, in ali je najpomembnejši razlog res človekovo spuščanje emisij v ozračje ali pa na to vpliva kaj drugega (na primer sončeva aktivnost), niso enotna. Iskanje odgovora na to vprašanje pa je pomembno le do neke mere. Če človek spreminja podnebje, mora biti v njegovi moči zajeta tudi odgovornost, da ta vpliv omeji. V primeru, da pa človek le delno vpliva na podnebje, seveda nima enake moči, da bi spremembe ustavil. Srž problema pa se vendarle skriva še nekje drugje. Kako drugače, če ne s črnimi napovedmi ustaviti človeško lakomnost, kako zamejiti neekološko ravnanje, kako navdušiti ljudi nad zelenimi izdelki, če ne tako, da jih prestrašimo? Le tako lahko prekinemo začarani krog širjenja človekovih potreb in negativnega učinka, ki jih ima za naš planet njihovo zadovoljevanje.

Dobri gospodarji

Podnebne spremembe so tukaj in ker poti nazaj pravzaprav ni, je zelo pomembno, kako bomo pot tlakovali vnaprej. Prvo načelo pri odzivu na krizno situacijo je: ustvariti občutek nujnosti. Sporočilu je treba vdahniti moč, da zatrese vse atome na isti valovni dolžini. Da je učinek dosežen, hkrati pa ne ohromi deležnikov s svojo apokaliptično noto, je naloga tistih, ki spremembe opazijo, in medijev, da tolažijo zaskrbljene, spodbujajo malodušne in pomirjajo panične. Mnogi gospodarstveniki so spoznali, da podnebje vrača udarce hitrega razvoja in industrializacije, nekateri pa so naredili še korak dlje in sprevideli, da lahko okolju prijazno poslovanje postane tudi konkurenčna prednost.

Za stabilno podnebje je sprejemljiv izpust ogljikovega dioksida na prebivalca dvetoni letno, trenutno pa jih pridelamo deset.

»Okolju prijazno poslovanje pomeni naložbo, ki se na dolgi rok večkratno povrne,« na vprašanje zakaj skupina Panvita, največji proizvajalec zelene energije iz biomase v Sloveniji, ukrepa pri zaviranju podnebnih sprememb, odgovarja direktor Panvite Ekoteh Matjaž Durič. Panvita je leta 2000 prva dokazala, da lahko tudi intenzivna prašičerejska proizvodnja deluje na okolje prijazen način. Takrat je za farmo Nemščak, ki na leto spita 100.000 ton prašičjih pitancev, postavila čistilno napravo za odpadne vode in tako prva v Sloveniji rešila problem gnojevke. Drugi primer take dobre prakse je lanska (2008) izgradnja Bioplinarne Nemščak in načrtovana izgradnja še vsaj treh lastnih naprav za proizvodnjo zelene električne energije.

»Podnebne spremembe predstavljajo največjo grožnjo ravno tisti panogi gospodarstva, iz katere izhajamo – kmetijstvu,« poudarja Matjaž Durič. Kljub temu pa so s preudarnim ravnanjem podnebne spremembe spreobrnili v gospodarsko priložnost. Podjetje, ki delujejo kot skrben gospodar okolja, ima prednost pred konkurenco, ki tega še ne počne. Matjaž Durič povzema še izkušnje pri neposrednih poslovnih učinkih okolju prijaznega poslovanja: »Brez neposrednih vložkov države, kot so premije in subvencije ne bi šlo kajti zelena proizvodnja zaenkrat še ne prinaša pozitivnega poslovanja. Vendar pa daje državi jamstvo, da bo dosežen prag 20-odstotne samooskrbe po energiji iz obnovljivih virov.«

Prava smer

Pri zmanjševanju učinkov podnebnih sprememb imajo odločilno vlogo zlasti podjetja, ki s svojo osnovno dejavnostjo neposredno vplivajo na okolje. Podjetje Talum iz Kidričevega, edini proizvajalec primarnega aluminija pri nas, je eno takih. »V naši panogi so obiski zunanjih presojevalcev vplivov na okolje pogosti,« pravi Marko Homšak, pooblaščenec za varstvo okolja v Talumu. Primerno ravnanje z okoljem je v kemično-predelovalni panogi, kjer se že več kot pol stoletja ukvarjajo z aluminijem, nuja, saj to zahtevajo tako zakonodaja, vse bolj pa tudi poslovni partnerji. Trajnostni razvoj je zato v osrčju delovanja. »Korenite spremembe pri ravnanju z okoljem so se pričele že leta 1988 s t.i. modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija,« se spominja Homšak.

Osnova tega procesa je bilo skrbno ravnanje z okoljem, ki se kaže v številnih doprinosih. Eden izmed teh so številne čistilne naprave: čistilna naprava pri peči za pečenje anod s sistemom za izločanje plinskih fluoridov, za izločanje oljnih hlapov iz plina peči za žarjenje rondelic, za izločanje prahu in plinskih fluoridov, itd. In rezultati? V Talumu se količina emisij ogljikovega dioksida in njegovih ekvivalentov, t.i. perfluoriranih ogljikovodikov, niža. V obdobju od 1986 do 1991 so emisije znašale okoli 11 ton na tono aluminija, pred petimi leti 2,5 toni, za 2008 pa načrtujejo, da bo na tono proizvedenega aluminija samo še 1,3 tone emisij. V Talumu še dodajajo, da se nižanje količine emisij tudi finančo splača. Manj kot je emisij, manjša je tudi možnost, da bi presegli kvoto, ki jo določa država. To odseva zlasti v trgovanju z energijskimi kuponi. V okviru tega podjetje od države prejme za eno tono izpusta ogljikovega dioksida en energijski kupon. Če podjetje preseže kvoto dovoljenih emisij, mora energijske kupone kupiti po tržni ceni.

Kako zeleni so izdelki, ki nam jih vsakodnevno ponuja trg?

Pravo smer na državni ravni pa kaže pobuda skupine nevladnih organizacij in posameznih strokovnjakov za trajnostni razvoj, ki so se poimenovali Plan B. Da bi se do leta 2020 uresničila vizija, po kateri bi Slovenija postala država blaginje in kakovostnega življenja v dejavnem sožitju z naravo, predlagajo več ukrepov: prehod na družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov, trajnostno prometno in energetsko politiko, varčno gospodarjenje z vodo in ohranitev podeželja kot konkurenčne prednosti. Svet se zadnje čase dobesedno trese pod fatalnim učinkom besed »podnebne spremembe«. Mnogi zato ukrepajo in prav je tako. Če se zgledujemo po dobrih praksah in vzpodbudnih načrtih, pa ne bi bilo odveč dodati še besedo ali dve o moči lobistov, umetnikov sprevračanja besed. Kako zeleni so izdelki, ki nam jih vsakodnevno ponuja trg?

Zadnja vroča tema, ki je razburkala javno mnenje, je vpliv mobilnih telefonov na zdravje uporabnikov. Menda ne bodo slednji zaradi političnih in komercialnih interesov nikdar izvedeli, v kolikšni meri so dejansko izpostavljeni zdravstvenim tveganjem. Odgovor je potemtakem treba iskati drugje. Pri izviru ‘greha’. Želite primer? Soustanovitelj Microsofta Bill Gates, eden od največjih apostolov računalniške revolucije in svetle tehnološke prihodnosti, dovoli svojima mladoletnima otrokoma dnevno največ 45 minut posedanja pred računalniškim zaslonom.

Ledena ohladitev vse redkejša

Triglavskega ledenika skoraj ni več. Še pred nekaj desetletji je premogel vse, kar se za pravi ledenik spodobi, vključno z ledeniškimi razpokami. Danes pa je le še skromna snežna zaplata. Včasih smo po njem lahko smučali poleti, zdaj pa je smučanje možno samo še pozimi, ko je v visokogorju tudi sicer dovolj snega. Za njegovo taljenje so krive podnebne spremembe, še posebej segrevanje ozračja, lahko pa tudi povečevanje sončnega obsevanja, ki ga meri naprava na fotografiji in je sestavni del meteorološke postaje na Kredarici.

Foto: Urban Golob

Preberite tudi