Duh kriptovalut pobegnil iz stekleničke

Ker se kriptovalute nahajajo na preseku več področij, smo o njihovi prihodnosti povprašali strokovnjake različnih ozadij. Kakšne so posledice, tveganja, koristi, perspektive?

Odgovarjajo: Prof. dr. Marko Pahor, redni profesor, raziskovalec in prodekan na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, pridruženi član Katedre za denar in finance, Nejc Novak, LL.M. (UCL), odvetnik, soustanovitelj Odvetniške pisarne Novak Rutar, Doc. dr. Dan Podjed, antropolog, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Dr. Jaka Vadnjal, predsednik uprave, LON

Ste lastnik katere od kriptovalut?

Pahor: Manjši delež premoženja imam tudi v kriptovalutah. Držim dve valuti, eno od večjih ter eno manjšo.

Novak: Verjamem v dolgoročno prihodnost Ethereuma. Prinaša atraktivno tehnično rešitev in obstaja razumna verjetnost, da bo koristna v realnem življenju.

Podjed: Posedujem samo evre, pa še ti vsak mesec kriptično izpuhtijo.

Vadnjal: Imam manj kot polovico Bitcoina. S to vsoto malo eksperimentiram, elektronsko denarnico imam kot nekakšen laboratorij. V investiranje ali špekuliranje s kriptovalutami pa ne verjamem in se s tem ne ukvarjam niti službeno niti zasebno.

Kako ocenjujete odzive bančnega sistema na pojav kriptovalut? Bi morale centralne banke denimo razmisliti o uvedbi lastne virtualne valute?

Pahor: Bančni sistem se odziva skladno s pričakovanji – previdno in konzervativno. Vsekakor so banke pripoznale vrednost tehnologije veriženja blokov (ang. blockchain) in jo že implementirajo s svoje sisteme, seveda pa gre pri tem za t. i. zasebne verige blokov, v katerih lahko sodelujejo le povabljeni. Širši javnosti so bolj znane javne verige blokov, na katerih temeljijo kriptovalute, kot so bitcoin ali ethereum. Angleška centralna banka je že pred nekaj leti izračunala, da bi delna izdaja nacionalne valute na verigi blokov pospešila gospodarsko rast, predvsem zaradi zniževanja transakcijskih stroškov.

Foto: Shutterstock

Novak: Virtualne valute, ki so fiksno vezane na fiat valute, že poznamo in njihovi izdajatelji niso države. Mislim, da je v EU verjetneje, da bomo videli elektronski denar na tehnologiji blockchain, kot pa da bi države izdajale virtualne valute.

Podjed: Kaj pa zdaj uporabljamo drugega kot virtualne valute? Bankovci in kovanci, ki so bili še zadnji oprijemljivi ostanki finančnih transakcij, se že poslavljajo, v nekaj letih jih bo nadomestilo brezgotovinsko poslovanje. Glavno vprašanje je, kdo bo imel nadzor nad sledovi transakcij, ki se oprimejo ‘repa’ kriptovalut: posamezniki, banke, države, mednarodni organi ali sploh nihče. Težko verjamem, da bodo banke in države pripravljene izpustiti iz rok nadzor nad globalnim pretokom denarja, ki zagotavlja njihov obstoj.

Vadnjal: V državnih kriptovalutah ne vidim nobenega smisla.

Venezuela je letos izdala prvo državno kriptovaluto, t. i. Petro. Kakšen bo njen učinek na venezuelsko gospodarstvo? 

Pahor: Uvedba valute Petro v Venezueli je logičen odgovor na dejstvo, da so zaradi hiperinflacije domače valute, pomanjkanja tuje ‘fiat’ valute ter poceni elektrike kriptovalute počasi začele vzpostavljati vzporedno ekonomijo v državi. Uvedba Petra je odgovor, podoben uvedbi ‘konvertibilnega dinarja’ tik pred razpadom Jugoslavije. Zaradi političnega ozadja sicer dvomim, da bo ta valuta uspešna.

Menite, da bo prišlo do posega regulatorjev in kako bi to vplivalo na svet kriptovalut?

Novak: Mislim, da bo prišlo do posega regulatorjev ter zakonodajalcev, in ta proces vidim kot pozitiven premik. Vsi resni igralci v industriji blockchaina si želijo zmanjšanja regulatornih tveganj, saj so osredotočeni na izdelke in storitve. Visoka pravna in davčna tveganja za njih predstavljajo strošek in nevšečnost.

Septembra lani ste v LON-u omogočili nakup Bitcoina na klasičnih bankomatih in tako postali prva bančna inštitucija na svetu, ki je to storila. Kakšno je povpraševanje?

Vadnjal: Povpraševanje nas je presenetilo. Od začetka akcije smo prodali za 534.922 evrov vavčerjev in opravili 2.926 transakcij. V januarju je povpraševanje nekoliko padlo, kar povezujemo s padcem tečajev bitcoina. Iz teh poslov si sicer ne obetamo velikih zaslužkov; začeli smo s ciljem, da naredimo nekaj novega, tehnološko aktivnega in popestrimo bančno ponudbo.

Katera pa so ključna pravna tveganja na področju kriptovalut?

Novak: Menim, da je ključno tveganje nizka stopnja pravne jasnosti pri uporabi in pri ponujanju storitev na blockchainu. Obstajajo številne dileme glede tega, ali določena pravila za poslovanje veljajo, in če veljajo, kako jih pravilno uporabiti. Gre predvsem za področja prava vrednostnih papirjev, zaščite potrošnikov, preprečevanja pranja denarja in davčna vprašanja.

Kako kriptovalute vplivajo na novo razmerje med tehnologijo in človekom?

Podjed: Kriptovalute imajo mnoge značilnosti postmoderne ekonomije in hkrati lastnosti, ki bi jih prej pripisali predmodernim verovanjem. Četudi nimajo nobene stvarne podlage, so se razmahnile po vsem svetu in kot religijski kult obsedle množice. Malo ljudi je dovolj posvečenih v novih tehnologijah in ekonomiji, da bi lahko razumeli, na čem so kriptovalute osnovane in kakšen je smisel veriženja blokov. Ti se sicer trudijo množicam razkriti misterij, ljudje jim prikimavajo, a razsvetljenje doživijo redki. V meglico nadnaravnega je ovit celo nastanek kriptovalut. Nejasno je, kdo je skrivnostni Nakamoto, ki naj bi ustvaril bitcoin, in nihče ne ve, zakaj in pred kom se skriva.

Kakšna je ali bi lahko bila vloga antropologov pri razmahu kriptovalut, v njihovi uporabi, razumevanju?

Podjed: Antropologi lahko pomagajo spoznavati in ‘prevajati’ navade in prakse v različnih kulturnih okoljih. Kar za začetek nujno potrebujemo, je prevod iz tehnološkega v splošno razumljiv jezik, s katerim bi ljudem pojasnili, kaj so kriptovalute in kakšno vrednost imajo za vsakdanje življenje. Naslednji antropološki izziv bi bil razumeti funkcioniranje nove tehnologije v različnih kulturnih kontekstih in družbenih skupinah.

Leto 2017 je bilo za virtualne valute turbolentno. Primer: decembra je Bitcoin dosegel vrednost 19.783,06 dolarjev, leto prej pa je bil vreden zgolj 1.000 dolarjev. Kakšne so vaše ocene za letos? Bo prišlo do posega regulatorjev?

Pahor: Začetek leta 2018 je zaznamoval kar precejšen padec vrednosti na kriptotrgih, ki je v veliki meri posledica pritiska regulatorjev na Kitajskem in v Južni Koreji. V ZDA se imetniki bojijo predvsem obdavčenja teh imetij, kjer se napoveduje zaostrovanje. Države EU trenutno še ne kažejo večjih namenov po omejevanju, prej nasprotno; evropski regulatorji pa delujejo zadovoljni z obstoječim stanjem. Evropa, podobno kot tudi Japonska, v kriptovalutah vidi priložnost, da ponovno pridobi na pomenu v svetovnem gospodarstvu. V letu 2018 ni pričakovati niti slučajno ne podobnih rasti kot v 2017.

Novak: Iskreno ne vem, kaj se bo z njimi zgodilo v letu 2018 ali kasneje. Svojo pozornost namenjam pravnim vprašanjem in funkcionalnosti tehnologije. Menim, da je točna vrednost posameznih žetonov drugotnega pomena. Bo pa verjetno kakšen izmed žetonov svojo vrednost tudi v celoti izgubil.

Vadnjal: Napovedovanje je izjemno nehvaležno, ker vrednost kriptovalut poganja izključno povpraševanje, katerega vzrok je po mojem videnju predvsem čredni nagon: o tem vsi govorijo, vsi se na to spoznajo, vsak pozna nekoga, ki je že kar precej zaslužil, vsakega mika, da bi poskusil. 

Bodo kriptovalute valute prihodnosti?

Vadnjal: Kriptovalute bodo po mojem igrale določeno vlogo v prihodnosti, bodisi kot naložba, plačilno sredstvo ali način primarnega zbiranja kapitala. Verjamem, da bodo v določeni meri zmotile njihove starejše oz. tradicionalne alternative. Menim pa, da jih ne bodo nikoli popolnoma nadomestile.

Novak: Tehnologija blockchain bo gotovo našla pomembno mesto v naših življenjih.

Kaj menite o investiranju v kriptovalute?

Vadnjal: V investiranje v kriptovalute ne verjamem. Ključno tveganje je, da kriptovalute nimajo nobene materializirane osnove, nobenega sistema, ki bi ustvarjal dodano vrednost. Prav tako nimajo regulacije, zato zadeva lahko hitro pade, s tem pa se pojavijo glavoboli vlagateljev.

Tonja Blatnik je direktorica inštituta iUFC-Institute for Universal Future Communications. Intervju je bil objavljen v MQ reviji št. 40, marca 2018

Preberite tudi