Dobri futurologi niso mladi

Človeške potrebe so tako rekoč večne in se že 100.000 let niso bistveno spremenile, zato je prihodnost možno predvideti. Družba se odziva na tehnološke novosti, ti odzivi pa sevgrajujejo v naslednje generacije tehnološkega razvoja.

Ian D. Pearson je diplomiral iz uporabne matematike in teoretične fizike. Leta 1985 se je kot analitik zaposlil pri British Telecomu (zdaj BT). Ukvarjal se je z oblikovanjem in razvojem mrež, s ki-bernetiko in z mobilnimi sistemi. Pri družbi BT je že 15 let futurolog in glavni svetovalec. Področje njegovega zanimanja sta napredek informacijske tehnologije in njen vpliv na posel ter družbo. Je avtor in urednik številnih knjig ter člankov s področja razvoja družbe. 

Kako BT izkorišča vaše napovedi v lastnem inovacijskem procesu?

Moja naloga je, da na podlagi čim večjega števila dejavnikov skušam predvideti, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Svoje ugotovitve nato posredujem družbi BT, svetujem našim največjim kupcem, pogosto pa se name obrnejo tudi podjetja iz drugih panog in celo vladne službe. Njihov interes je vedno enak. Želijo zaznati priložnosti in nevarnosti, ki so jih drugi morebiti spregledali. Pri tem jim pomagam s svojim mnenjem o tem, kateri so najpomembnejši trendi prihodnosti in kateri dogodki, katere sile sprememb bodo najbolj vplivali na razvoj družbe. Kar zadeva BT, se moje razmišljanje neposredno vgrajuje v naše strateško in razvojno načrtovanje. 

Kateri dejavniki najbolj vplivajo na razvoj človekovih potreb in obnašanja ter kako jih lahko predvidimo? 

Prepričan sem, da se človekove potrebe zadnjih 100.000 let niso veliko spremenile, zato je napovedovanje prihodnosti tudi mogoče. Če zmožnosti, ki nam jih ponuja tehnologija, primerjamo z osnovnimi človeškimi potrebami, lahko predvidimo, kaj bomo s to tehnologijo naredili, oziroma, na kakšne načine jo bomo uporabili. Vsaka sprememba pomeni za ljudi določen pritisk, na katerega se različno odzovejo. Na podlagi lastnih življenjskih izkušenj se to da napovedati.

Ne podcenjujte vrednosti klepeta. Najboljša vzpodbuda so drugi ljudje.

Tehnologija vpliva na socialne spremembe in odzivi družbe se potem vgrajujejo v naslednje generacije tehnološkega razvoja. Gre za krožni proces, ki ga lahko precej dobro določiš, če imaš dovolj široko tehnološko znanje in nekaj preprostih življenjskih izkušenj. Mislim, da je to razlog, da je večina najboljših svetovnih futurologov srednjih let ali celo starejših. Izkušnje namreč pridejo z leti.

Ian D. Pearson Foto: osebni arhiv Iana Pearsona

Zakaj se dogaja, da kakšna zelo obetavna inovacija na trgu ne uspe, ne glede na to, da pri njeni uvedbi ni bila narejena kaka večja napaka? 

Zelo preprosto. Po navadi razvijalci ne upoštevajo popolnega, ali vsaj pestrejšega, seznama dejavnikov, ki vpliva na uspeh neke novosti. Zelo dober primer je videofon. Kar nekajkrat so ga že poskušali vpeljati in prav vsi poskusi so spodleteli. Predvsem zato, ker so se vsi omejili zgolj na zadovoljitev potrebe ljudi, da se med pogovorom tudi vidijo. Premalo pozornosti pa je bilo usmerjene na enostavnost uporabe takega videofona in na kakovost slike. Petcentimetrska slika zelo slabe ločljivosti nikakor ne more biti odločujoči faktor uspeha tega izdelka. Bistvo leži v dobro opravljeni analizi. Če je ta opravljena pravilno in upošteva širok spekter možnih dejavnikov, bo inovacija skoraj vedno delovala tudi na trgu. 

Kako pride do res prelomnih inovacij? 

Praviloma je znanstveno odkritje posledica večletnega trdega dela in raziskav. Inženirji pogosto vidijo rešitev svoje zamisli na dosegu roke, potem pa porabijo kako desetletje ali dve za njeno uresničitev. Laserska tehnologija je, na primer, spremenila svet, ampak to se je zgodilo postopoma. Zelo redko srečamo velike stvari, ki se zgodijo čez noč. 

V prihodnjih letih se bo veliko delalo na področju spajanja navideznega in fizičnega sveta.

Celo internet je bil prisoten že kakih 20 let, preden je prišlo do njegove današnje popularizacije. S tega vidika pogosto govorimo o prebojnih inovacijah šele, ko te postanejo dostopne širši javnosti, ne glede na to, da so bile eliti dostopne že dolgo pred tem. 

Kako naj managerji v svojih podjetjih spodbujajo ustvarjalnost? Kako naj podjetja ohranijo dobro kondicijo na področju razvoja in inovacij? 

Najboljši nasvet, ki ga lahko dam, je, naj managerji spodbujajo pogovor med svojimi zaposlenimi. Mišljenje, da morajo ljudje sedeti za svojimi mizami in “nekaj delati,” je zgrešeno, saj najboljše ideje nastanejo takrat, ko so ljudje izpostavljeni razmišljanju drugih ljudi. Lahko izkoristite odmor za kavo ali kosilo, priložnostne “stoječe sestanke” in čas pred začetkom kakega srečanja, ko se udeleženci šele zbirajo. Najboljša vzpodbuda so drugi ljudje. Močnejša kot je človeška mreža, lažje teče celoten inovacijski proces, zato nikar ne podcenjujte vrednosti “klepeta”. 

Na katero spremembo, oziroma inovacijo (tehnološko, socialno …), moramo biti najbolj pozorni, ker bo v prihodnosti najbolj vplivala na naša življenja? 

Rekel bi, da je to vznik navideznega (virtualnega) sveta. Nanj futurologi opozarjamo že od zgodnjih devetdesetih let in v sebi resnično skriva neslutene priložnosti. Identifikacijski čipi bodo spremenili svet okoli nas v pametna okolja, ki bodo lajšala medsebojno komunikacijo med ljudmi, pa tudi stvarmi in objekti. Vse to bo vplivalo na naš način bivanja, socializacijo, poslovanje; navidezni svet bo postal enakovredna entiteta fizičnemu. Prvi zametki se že kažejo skozi milijone ljudi, ki se vključujejo v online igre in vstopajo v navidezna okolja. V prihodnjih letih se bo veliko delalo na področju spajanja navideznega in fizičnega sveta. To bo spremenilo prav vsa področja našega bivanja. 

Polona Pibernik Intervju je bil objavljen v MQ reviji št. 1, decembra 2007

Preberite tudi