Dobiček: Ko delate veliko stvari dobro

Garry Jacobs, CEO Svetovne akademije znanosti in umetnosti, je 68-letni Američan iz Kalifornije, ki že trideset let deluje v ZDA, Evropi in Indiji. Je avtor knjig in člankov o poslovnem managementu, mednarodnem ekonomskem in socialnem razvoju, izobraževanju, znanosti in duhovnosti, ki presega okvire akademskih raziskav. Leta 1984 je med drugim napovedal Apple computers kot podjetje z največjim potencialom rasti. Je svetovalec številnih znanih mednarodnih družb.

Ko primerjamo podjetja s človeškim organizmom, opazimo, da sta oba sestavljena iz neločljivih posameznih delov in sistema kot celote. Pri obeh so zdravje, dinamičnost in učinkovitost odvisni od popolne združitve. Učinkovitost vsakega sistema in medsebojne interakcije posameznih delov je odvisna od 27 ključnih kakovostnih vrednot, pravi Jacobs, ki se posveča nivoju energije zaposlenih in organizacije.

Na podjetje gledate holistično – kot na živ organizem, ki je v odnosih z drugimi živimi strukturami. Drži?

Podjetje ni stroj ali mehanizem. Je živo, napolnjeno s človeško energijo. Podjetje je otrok družbe, v kateri živi. Ta družba ima neskončen vir potencialne energije za rast. Podjetje raste, ko/če se pozitivno odziva na potrebe in pričakovanja družbe. Tako poslujeta Apple in Facebook. Raste tudi, ko se pozitivno odziva na pričakovanja vsakega posameznega zaposlenega, svojih dobaviteljev in delničarjev – kot Google. Raste, ko harmonično poveže različne notranje dele in sisteme, iz katerih je sestavljen, kot to počneta BMW ali Toyota. Enako kot človeško telo integrira biološke sisteme v organsko celoto. Mnogo resničnejši kazalnik od bilance stanja je raven energije podjetja in kako učinkovito jo uporablja.

Podjetniki, ki sem jih srečal v Sloveniji, so zame dokaz, da ima Slovenija izjemno talentirane ljudi, ki lahko tekmujejo z najboljšimi na svetu. Foto: osebni arhiv

Pravite, da najpomembnejši ekonomisti ostajajo ujetniki polemične dialektične razprave med nasprotujočimi si šolami, ki se še vedno oprijemajo zastarelih modelov ter vztrajajo na omejenih povpraševanjih znotraj ozkih konvencionalnih meja.

Resnična vloga ekonomije je povečevanje človekovega blagostanja in dobrobiti, ne rast kapitalskih investicij ali tehnologije. Bistveno je, ali ekonomski sistem v popolnosti uporablja vse zmogljivosti za maksimiranje blagostanja ter dobrobiti državljanov? Če ne, zakaj ne? Prav vir ustvarjanja bogastva je ustvarjalni potencial družbe, ki nima meja. Njegov temelj so sodelovalni odnosi med ljudmi, ki jih lahko zmeraj povečamo. Kadar podjetje ali ekonomijo odsekamo od teh družbenih korenin, se posuši in oveni. ‘Mainstream’ ekonomija temelj na abstraktnih konceptih, ločenih od družbene realnosti in človekove dobrobiti. Finančni trgi so ločeni od realne ekonomije. Proizvodnja je ločena od zaposlovanja. Ekonomska teorija je ločena od učinkov na okolje. Ozdravite to ločenost in ekonomija bo ponovno zaživela.

Svetujete v ZDA, Aziji in Evropi. Zakaj vas podjetja potrebujejo?

Podjetja, ki prepoznavajo potrebo po radikalni spremembi poslovnega modela, najdemo povsod. V zadnjih štirih letih je 28 držav v ZDA sprejelo zakonodajo, ki prepoznava novi tip poslovnega modela, imenovanega za-korist (ang. for-benefit) ali B-korporacija. To so pridobitna podjetja, ki pa temeljijo na tem, da dobiček ni edini smisel posla. Podjetja bi morala izpolnjevati tudi svoj družbeni namen, doprinesti k družbi, splošni dobrobiti in blagostanju zaposlenih ob hkratnem varovanju okolja. To ni le idealistična teorija. Ena od študij je celo pokazala, da so bili zaposleni, ki čutijo, da delajo za dober namen, do 30 % bolj produktivni. Gibanje je še v povojih, a kaže, kam smo namenjeni.

Pri čem konkretno želijo, da jim pomagate, in kakšen je vaš pristop?

Povabili so me na primer v časopisno podjetje z 2.000 zaposlenimi, ki je izgubilo vodilno tržno pozicijo. Imeli so izgubo v višini 70 % letnega prometa, njihov tržni delež je dramatično upadel, morala zaposlenih prav tako.

Zaposleni, ki čutijo, da delajo za dober namen, so do 30 % bolj produktivni.

Najprej smo 45 vodilnim managerjem obudili občutek zaupanja, da sta rast in dobičkonosnost možna. Izdelali smo kratkoročno strategijo za dvig 12 ključnih vrednot učinkovitosti na vseh ravneh. Predstavili smo ukrepe, s katerimi so merili napredek. Našli smo več kot 400 točk, na katerih je bilo medoddelčno usklajevanje neustrezno. Nato smo se osredotočili na dolgoročne izzive. Podjetje, ki je bilo na meji propada, je kljub povečani konkurenci postalo ponovno dobičkonosno.

Ena vaših najbolj znanih trditev je, da lahko vsaka organizacija podvoji oz. potroji dobiček. Kako?

Vsako podjetje, ki to resnično želi, lahko podvoji ali potroji dobiček letno oz. na dve leti. V to verjamem. Nekaterim podjetjem se zdi nemogoče, dokler učinka ne izkusijo. Delal sem s podjetji, ki so bila na robu propada in so sprejela pomoč, ker niso imela druge možnosti. Odkrili so, da formula deluje. Tisti, ki si resnično želijo napredka, želijo vedeti, kako ga doseči. Nekatera podjetja so podvojila dobiček v preteklosti, pa niso povsem prepričana, kako naj uspeh ponovijo, ker procesa ne razumejo povsem. Ne gre pa s čarovnijo. Osvoboditi moramo potencial, ki ga ima vsako podjetje na treh ravneh – sprostiti energijo lastnih zaposlenih, se prilagoditi in prisluhniti pričakovanjem družbe ter integrirati različne funkcije v organizaciji, ki običajno delujejo ločeno.

Ustvarjalni izzivi potrebujejo vizionarske voditelje, kot so bili Lincoln, King, Gorbačov. Zakaj?

Človeštvo se danes sooča z novimi izzivi. To je rezultat globalizacije, hitrega tehnološkega razvoja in naraščajoče soodvisnosti. Stari načini razmišljanja in delovanja so neprimerni. Potrebujemo ljudi, ki znajo razmišljati drugače, in biti pogumni. Eden takšnih je na primer Elon Musk, ki ustvarjalno deluje v treh panogah: v avtomobilski s Tesla Motors, energetski s SolarCity in vesoljski s SpaceX. Imel je izvedljivo vizijo, ki je in še bo preoblikovala vse tri panoge. Potrebujemo ljudi, ki razumejo, kaj je danes potrebno, in znajo ustvariti prave povezave.

Kdo lahko stopi v čevlje teh velikanov? Ste spoznali vizionarja, ki bo spremenil naš položaj?

Največji problem je izobraževalni sistem, ki ga je treba preoblikovati. Potrebujemo nov tip izobraževanja, ki bo oblikovan tako, da pripravlja transformacijske voditelje.

Slovenija ima idealno priložnost postati kombinacija najboljšega, kar ponuja tržna ekonomija, in varnosti, družbene enakosti, človekovega blagostanja ter dobrobiti.

Sedaj ljudi treniramo, da iščejo zaposlitve, namesto da bi ustvarili nova podjetja ter nova delovna mesta zase in za druge. Ljudi učimo memoriranja in ponavljanja, ne pa ustvarjalnega in neodvisnega razmišljanja. Treniramo jih, da ustrezajo, in da tekmujejo drug z drugim, namesto da bi jih naučili inoviranja in kooperativnega sodelovanja.

Vse je v ljudeh, v njihovem znanju, posobnostih, čustvih, smislu obstoja, duševnosti. Ali lahko navedete primer organizacije, izjemne v opolnomočenju, vključevanju, orkestriranju ljudi v vseh vidikih človeške narave?

Nešteto je podjetij, ki jih vodi usmeritev ljudi-za-ljudi. Podjetje Delta Airlines je odličen primer, saj so v več kot 70 letih ohranili globoko zavezo do zaposlenih. Ti so v zahvalo nekoč obdarili podjetje z letalom 747. FedEx verjame v odprto dvosmerno komunikacijo z zaposlenimi, vse do vrha podjetja. General Mills ima spoštovanja vredno sposobnost opolnomočiti mlade talente za doseganje vrhunskih rezultatov.

Veliko omenjate zaposlene. Toda ukvarjanje z ljudmi kot tudi s strukturami znotraj organizacij je zelo drago in zahteva veliko časa. Kako preseči to dihotomijo na trgu, ki zahteva hitre in učinkovite odzive?

Raven energije v podjetjih lahko dvignemo v nekaj tednih, dnevih, morda celo v nekaj urah. Skrivnost je v tem, da začnete na točki, v kateri se nahajate, in naredite vse, kar lahko od prvega trenutka dalje. Koliko časa potrebuje management, da spremeni svoj odnos do strank, zaposlenih in prodajnikov? Koliko časa potrebujete, da skomunicirate navdihujočo vizijo, ki združuje ljudi ter jim da občutek ponosa? Strukturne spremembe bodo sledile povsem naravno in mnogo hitreje, če boste te stvari zastavili pravilno. Podjetje ni stroj, ki ga razstaviš, popraviš in ponovno sestaviš. Je skupek odnosov med ljudmi, ki morajo biti medsebojno uglašeni kot vrhunski glasbeni inštrument.

Foto: osebni arhiv

Vaši nasveti so več kot le črka na papirju. Zaživeli so skozi ustvarjenih 100 milijonih delovnih mest v Indiji v le 10 letih (od 1991 do 2000). Kako uspešen je bil program?

Leta 1991 smo indijski vladi predstavili strategijo, s katero bi v obdobju desetih let vsako leto generirali 10 milijonov delovnih mest. Strategija, ki jo je država potrdila, je temeljila na natančni študiji njihovih potencialov. Do leta 2000 je število novoustanovljenih delovnih mest dramatično naraslo, brezposelnost upadla.

Odkleni družbene energije, uporabi vse dostopne družbene vire, poveži izobraževalni sistem z drugimi inštitucijami ter z družbenimi potrebami in brezposelnost je lahko izkoreninjena.

Število iskalcev dela je zaradi rasti prebivalstva naraslo na 12 milijonov letno. Kljub temu je stopnja brezposelnosti v večini mest upadla. Še pomembneje: plačne stopnje so hitro naraščale, celo za začasno delo ali delo, kjer ni potrebno znanje, kar kaže, da je gospodarstvo na trgu delovne sile absorbiralo novince. Resnični vir indijskega uspeha so bile dinamične iniciative družbe, ne (le) vladni program. Princip je enak povsod: odkleni družbene energije, uporabi vse dostopne družbene vire, poveži izobraževalni sistem z drugimi inštitucijami ter z družbenimi potrebami in brezposelnost je lahko izkoreninjena.

Naše korenine so v socialistični filozofiji, dolgo nas je bilo strah dobička. Počasi razumevamo njegov pomen za zagotavljanje razvoja … Potem pridete vi in pravite: »Ne osredotočajte se na dobiček in podvojili ga boste.« Prava zmeda.

Dobiček je rezultat, ko delate veliko stvari dobro. Moja raziskovanja in druge študije so pokazale, da so podjetja, ki se osredotočajo na proizvodnjo izjemnih izdelkov ali storitev, ki odgovarjajo potrebam družbe, ki ponujajo fantastičen servis, so pošteni do svojih zaposlenih in podpirajo skupnost, v kateri delujejo, mnogo bolj dobičkonosna na srednji in dolgi rok, kot pa podjetja, ki tekajo le za kratkoročnimi dobički.

Biti majhna država ima svoje prednosti, kajne? Kakšno vizijo bi lahko Slovenija razvila?

Zgodovina kaže, da je do vseh velikih družbenih inovacij prišlo v relativno majhnih okoljih. Silicijeva dolina in Singapur sta moderna ekvivalenta. Velikost ni bistvena. Kar potrebujemo, so energija, vizija in aplikacija. Slovenija ima idealno lego, da postane primer in model novega pristopa, ki kombinira najboljše, kar lahko ponudi tržna ekonomija, z globoko predanostjo promoviranja varnosti, družbene enakosti, človekovega blagostanja in dobrobiti. Sedaj Slovenija oponaša druge, zato potrebuje voditelje, ki ji bodo pomagali odkriti lastne moči in priložnosti, mobilizirali ljudi v sodelovalno prizadevanje in potegnili celotno državo iz trenutne ohromelosti.

Česa se boste lotili v prihodnosti?

Zelo rad bi pomagal omenjeni model ustvariti v Sloveniji ali kje drugje, da bi lahko prikazal ogromen potencial, ki obstaja, da ustvarimo boljšo prihodnost za Evropo in za svet.

Mag. Natalie C. Postružnik je ustanoviteljica in direktorica podjetja Nikrmana, soustanoviteljica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in ambasadorka PRSS. Intervju je bil objavljen v MQ reviji št. 32 , septembra 2015

Preberite tudi