Direktiva o spolni uravnoteženosti – problem ali priložnost?

Avtorji: Dr. Anja Strojin Štampar, mag. posl. ved, je odvetnica v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa in docentka za civilno in gospodarsko pravo na Evropski pravni fakulteti. Manca Vrtačnik je odvetniška pripravnica v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa.

Novejša poročila kažejo, da je v EU povprečna zastopanost žensk v organih gospodarskih družb še vedno zgolj 35 % v nadzornih funkcijah in le 19 % v poslovodnih funkcijah, pri čemer so razlike med državami velike. Neuravnotežena zastopanost spolov na najvišjih korporativnih položajih je bila povod za sprejetje Direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (Direktiva).

Besedilo Direktive nekoliko odstopa od predloga direktive iz leta 2012, ki ni prejel ustrezne podpore, saj je prevladalo prepričanje, da je možno napredek doseči že s priporočili in neprisilnimi normami. Desetletje kasneje je razpoloženje drugačno. V Sloveniji bo Direktiva implementirana z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), katere osnutek je trenutno v javni razpravi.  Sprejem Direktive je pomemben, a le začasen normativni ukrep, ki naj bi pospešil vključevanje manj zastopanega spola v upravljanje gospodarskih družb. V novembru 2022 sprejeta Direktiva državam članicam nalaga uskladitev nacionalne zakonodaje do 28. decembra 2024.  

Za katere družbe se uporablja Direktiva?

Namen Direktive ni vplivati na izbiro konkretnih direktorjev, izključevati posamezne kandidate, prekinjati mandate ali vsiljevati posamezne direktorje. Direktiva ohranja pristojnost organov družbe za samostojno izbiro in imenovanje, prilagoditi morajo le kadrovske postopke na način, da bodo postopki nediskriminatorni in odprti za kandidate ter kandidatke.

Čeprav se zdi, da Direktiva prinaša dodatno administracijo v korporativno upravljanje, je odpiranje priložnosti za večjo vključenost žensk v upravljanje gospodarskih družb podpora trajnostnemu razvoju gospodarstva in družbe.

Direktiva se uporablja za delniške družbe, katerih delnice kotirajo na borzi (v nadaljevanju družbe zavezanke), ne velja pa za mikro, male in srednje velike javne delniške družbe. Iz kroga družb zavezank so po Direktivi tako izključene tiste, ki zaposlujejo manj kot 250 oseb in katerih letni promet ne presega 50 milijonov evrov oz. njihova letna bilančna vsota ne presega 43 milijonov evrov. Ker v Sloveniji te kriterije dosega le dobra desetina družb, osnutek novele ZGD-1M v krog zavezank umešča tudi družbe z večinsko kapitalsko naložbo države oz. samoupravne lokalne skupnosti, v kateri ima država ali samoupravna lokalna skupnost neposredno ali posredno večinski delež v kapitalu oz. večino glasovalnih pravic, ima vsaj 250 zaposlenih in izpolnjuje pogoje za velike družbe po ZGD-1.

Cilji Direktive in načini za dosego ciljev

Poglavitni cilj Direktive je doseči bolj uravnoteženo zastopanost spolov v organih javnih delniških družb. Zato Direktiva predpisuje, da morajo države članice zagotoviti, da bo za družbe zavezanke veljal en od dveh ciljev, pri čemer je izbira cilja v diskreciji družbe zavezanke:

1. osebe nezadostno zastopanega spola morajo zasedati vsaj 40 % neizvršnih direktorskih mest (upošteva se članstvo v nadzornem svetu ali med neizvršnimi člani upravnega odbora), pri čemer si mora družba določiti tudi količinski cilj za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov med izvršnimi direktorji (člani uprave ali izvršnimi direktorji);

2. osebe nezadostno zastopanega spola morajo zasedati vsaj 33 % vseh direktorskih mest –  izvršnih in neizvršnih.

Enake količinske cilje določa tudi osnutek novele ZGD-1M. Po njenem predlogu bodo morale družbe zavezanke sprejeti svojo politiko raznolikosti in vanjo zapisati izbrani cilj, ki ga bodo morale doseči do 30. junija 2026.

Družbe zavezanke, ki ob uveljavitvi zakona ne dosegajo zgoraj opisanih ciljev, bodo morale prilagoditi postopek izbora kandidatov za imenovanje v organe vodenja in nadzora, in sicer na način, da najbolj kvalificirane kandidate za imenovanje ali izvolitev na ta mesta izberejo na podlagi primerjalne ocene kvalifikacij posameznih kandidatov z uporabo jasnih, nevtralno formuliranih in nedvoumnih meril, določenih pred začetkom izbirnega postopka. V skladu z Direktivo bo tudi slovenska zakonodaja med enako kvalificiranimi kandidati predpisala prednost pri izboru kandidatu, ki je oseba nezadostno zastopanega spola, razen v izjemnih primerih.

Direktiva predvideva še, da morajo ukrepe za uravnoteženo zastopanost spolov v organih družb upoštevati tudi delavci pri imenovanju svojih predstavnikov v organe družb po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), pri čemer država članica sama odloči, ali bo določila ločene kvote za predstavnike delavcev. V osnutku novele ZGD-1M je predlagana posebna kvota za delavske predstavnike – svet delavcev mora pri imenovanju predstavnikov v organe nadzora in vodenja ter za izvršne direktorje družbe zavezanke glede svojih predstavnikov zagotovi vsaj 33-% zastopanost manj zastopanega spola.

Dolžnost obveščanja kandidatov

Družbe zavezanke morajo kandidata na njegovo zahtevo obvestiti o merilih glede kvalifikacij, na katerih je temeljil izbor, o objektivni primerjalni oceni kandidatov na podlagi teh meril ter po potrebi o posebnih vidikih, ki so izjemoma pretehtali v korist kandidata, ki ni oseba nezadostno zastopanega spola.

Pristojni nadzorni organ in poročanje

V Sloveniji bo pristojen organ za spremljanje, analiziranje in podporo pri spodbujanju uravnotežene zastopanosti spolov v organih družb zavezank  Zagovornik načela enakosti. Na svoji spletni strani bo objavil seznam družb zavezank in dosežene deleže glede zastopanosti spolov v organih družb. Zagovornik načela enakosti bo tudi pristojen za presojo ustreznosti izvedbe postopka izbora kandidata.

Vprašanje uravnotežene in spolno raznolike sestave organov gospodarskih družbe je s sprejemom Direktive postalo eno izmed osrednjih tem korporativnega upravljanja.

Zagovorniku načela enakosti bodo morale poročati družbe zavezanke, in sicer enkrat letno o sprejetih ukrepih in zastopanosti spolov v organih družb. Ta razkritja bodo morale vključiti tudi v svoje izjave o upravljanju, ki so sestavni del letnega poročila, ter jih objaviti na svojih spletnih straneh.

Sankcije

Če je v izbirnem postopku za imenovanje kandidata na prosto mesto v nasprotju z zakonom imenovana oseba, ki ni oseba manj zastopanega spola, se  po osnutku novele ZGD-1M  takšno imenovanje šteje za veljavno, neizbrani kandidat pa ima pravico do odškodnine po splošnih pravilih civilnega prava in pravico do nadomestila zaradi diskriminacije skladno z zakonom, ki ureja varstvo pred diskriminacijo.

Problem ali priložnost?

Vprašanje uravnotežene in spolno raznolike sestave organov gospodarskih družb je s sprejemom Direktive postalo eno izmed osrednjih tem korporativnega upravljanja. Da je v kompleksnem poslovnem okolju smiselno iskati skrite rezerve prav v raznoliki in spolno uravnoteženi sestavi organov družb, potrjuje tudi dejstvo, da so nekatere evropske države še pred sprejemom Direktive že sprejele svojo zakonodajo, v kateri so nekatere že uzakonile obvezne ukrepe za spolno uravnoteženost organov družb (npr. Francija, Belgija, Nemčija, Italija). Čeprav se zdi, da Direktiva prinaša dodatno administracijo v korporativno upravljanje, pa je odpiranje priložnosti za večjo vključenost žensk v upravljanje gospodarskih družb podpora trajnostnemu razvoju gospodarstva in družbe kot celote, k čemur stremimo tudi v Sloveniji.

Melanie Seier Larsen, BCG, predsednica Sekcije managerk

Komentar: Znak stopnje zrelosti družbe

Po večletnem pozivanju k uravnoteženi zastopanosti spolov na mestih odločanja sem vesela, da bomo dobili mehanizem, ki nas bo na nek način prisilil v spremembo. Bi si pa želela, da smo na tem področju še bolj ambiciozni, kot je razvidno iz predlagane novele zakona. Študije že dolgo potrjujejo, da spolno uravnotežene uprave in nadzorni sveti prispevajo k večji konkurenčnosti, inovativnosti in agilnosti podjetij ter prinašajo širše ekonomske koristi, kot je denimo rast BDP. Iz tega vidika ni prav nobenih utemeljenih razlogov, zakaj že danes nimamo večje spolne uravnoteženosti. Je pa dejstvo, da je ta tudi znak stopnje zrelosti družbe, ki je v Sloveniji še nismo dosegli. Upam, da kmalu sledimo najnaprednejšim državam na področju vključenosti, pravičnosti in enakopravnosti spolov, predvsem pa pri odpravi stereotipov in diskriminacije, ki sta pri nas še vedno pogosta, in to ne samo v upravah podjetij.

Melanie Seier Larsen, BCG, predsednica Sekcije managerk

Preberite tudi