Digitalizacija preprečuje, da vam odidejo najboljši!

Družbeni dogovor managementu nalaga odgovornost za dvig produktivnosti dela. Pomemben vzvod za to je digitalizacija. Povabite jo k mizi, ko se odločate o pomembnem.

V Atlantic Drogi Kolinski, članici skupine Atlantic Grupa, so se zmanjševanja neželenih odhodov zaposlenih lotili z izboljšanjem vodenja – tudi s pomočjo umetne inteligence; v tehnološki multinacionalki Oracle pospešujejo dvig produktivnosti z razvojem avtonomnih sistemov, v podjetju Protim Ržišnik Perc pa se odlikujejo na področju digitalne gradnje in preko tega z zniževanjem prihodnjih stroškov investitorja.

Z napredno podatkovno analitiko zmanjšali odhode ključnih kadrov

»Na pobudo HR oddelka, z uporabo napredne podatkovne analitike in v sodelovanju z managerji na vseh ravneh v podjetju, smo v enem letu zmanjšali število neželenih odhodov na ključnih mestih s 15 na 6 %,« pripoveduje Jana Rejc iz Atlantic Droge Kolinske, članice skupine Atlantic Grupa. Že leta 2017 so vse neželene odhode zadnjih let analizirali, da bi pridobili osnovne elemente za napoved prihodnih odhodov zaposlenih iz družbe. Večja verjetnost je, da bodo odšli tisti zaposleni, ki ne dosegajo poslovnih ciljev, so stari od 24 do 39 let, so zaposleni v družbi od enega do petih let … »Podatkom, ki so v podjetju na voljo na ‘klik’, smo dodali še podatke o zavzetosti v oddelkih, vključenosti zaposlenega v izobraževanja, projekte, napredovanja, primerjavo plače in bonitet zaposlenega v oddelku in izven družbe. A ti podatki nam ne povedo veliko, če vanje ne vključimo posameznega zaposlenega z njegovimi ambicijami, navadami, vedenjem o tem, v kakšni fazi življenja je ipd.«

Na podlagi vseh teh podatkov so v HR oddelku oblikovali oceno verjetnosti za odhod posameznega zaposlenega in v nadaljnje delo vključili managerje. Njihova naloga je, da svoje zaposlene poznajo tako dobro, da vedo, kaj so njihovi (de)motivatorji. »Na ključnih položajih plače praviloma niso odločilnega pomena, pomembnejša sta občutek samostojnosti in odgovornosti. Nekega zaposlenega bo zelo motiviralo, če bo veliko potoval ali če bo vključen v pomemben mednarodni projekt, za nekoga drugega so to lahko demotivatorji. A management to včasih težko prepozna, saj drugim pogosto pripisujemo podobne vzgibe, kot jih imamo sami. Najbolj učinkovito je, da zaposlenega, ko vidiš, da se mu ‘nekaj dogaja’, prav v tistem trenutku vprašaš, kaj se je zgodilo, poslušaš, in če lahko, ponudiš pomoč.« Vodja je namreč skupaj z HR oddelkom tisti, ki lahko krepi motivatorje in zmanjšuje demotivatorje.

 »Managerje je najbolj presenetilo, da smo jim svetovali, naj zaposlenemu povedo, da je zanje pomemben in da si želijo, da ostane v podjetju. A kar tako naj rečem, so spraševali. Da, kar tako rečeš, smo jim odgovarjali,« z energijo strasti do dela pripoveduje Rejc, ki je vodila izobraževanja za managerje v vseh podjetjih Atlantic Grupe.

IT: graditelj dodane vrednosti in pospeševalec sprejemanja odločitev

Veste kolikšen je strošek vašega podjetja za vzdrževanje in posodabljanje IT-infrastrukture ali IT-sistema oz. koliko napora je potrebnega, da sistem deluje nemoteno ob nenehnih posodobitvah? Predstavljate si, da sistem skrbi sam zase, deluje avtonomno, tisti, ki so ga do zdaj vzdrževali, pa se lahko posvetijo področjem, ki prinašajo dodano vrednost podjetju in ustvarjajo konkurenčno prednost na trgu.

»Če naj bi za avtonomne avtomobile veljalo, da jih dobimo čez pet do deset let, lahko rečemo, da imamo v IT-industriji avtonomnost že tukaj. In Oracle s svojo avtonomno bazo podatkov, avtonomnim operacijskim sistemom in avtonomnim ‘cloudom’ ima pri tem nedvomno primat v svetu. Ko podjetje preseli svoje poslovanje v oblak, lahko zelo hitro začne uporabljati ostale oblačne storitve, ki so ključnega pomena za uspešno poslovanje. Sem sodi analiza podatkov in seveda od tod naprej strojno učenje oz. razvoj umetne inteligence,« nazorno razlaga Julij Božič, direktor družbe Oracle v Sloveniji.

Sistemi se vse hitreje učijo in umetna inteligenca nezadržno prihaja med nas. Ali bo ta prevzela primat človeku ali bo med njima simbioza? »Med opravili,

Managerje je najbolj presenetilo, da smo jim svetovali, naj zaposlenemu povedo, da jim je pomemben in da si želijo, da ostane v podjetju.

 ki so lahko samodejna ali ponavljajoča se, bo imela pomembno vlogo umetna inteligenca, za naprednejše naloge, ki zahtevajo vključitev čustvene inteligence in kognitivnih sposobnosti, pa bo ta delovala v kombinaciji s človekom,« napoveduje način dela Božič in nadaljuje: »V marsikaterem segmentu bomo imeli svojega digitalnega asistenta, ki bo na podlagi preteklih podatkov in modelov z določeno verjetnostjo ugotovil rezultat in podal drugo mnenje (ang. second opinion). Uporabnik bo tako postavil tezo, umetna inteligenca pa mu jo bo z neko verjetnostjo podprla ali zavrgla.« IT-svet se tako seli na področje, kjer bo lahko ključno pripomogel in prinašal novo dodano vrednost za posel ter hitrost sprejemanja hitrih odločitev. Ključ v vsem tem so podatki, ki danes predstavljajo novo zlato, saj, pravi Božič, »omogočajo poleg napovedovanja tudi nenehno nadgradnjo sistemov za odločanje, na podlagi v preteklosti zbranih podatkov«.

Gradbene investicije so z virtualizacijo predvidljive

V podjetju Protim Ržišnik Perc, s skoraj 100 zaposlenimi, ki so med investitorji, arhitekti in inženirji poznani po integralnem projektiranju in vodenju gradbenih projektov od zasnove do končne uporabe objektov, so pred štirimi leti načine projektiranja nadgradili z uvedbo BIM tehnologije (ang. Building Information Modeling). Na osnovi dolgoletnih izkušenj in kulture vzajemnega interdisciplinarnega sodelovanja, ki je temelj integralnega projektiranja, so uspeli BIM implementirati v vse relevantne stroke. Rezultat njihovega dela je danes ‘virtualni dvojček’ zgradbe – popolnoma digitaliziran skupni oz. integralni 3D BIM-model, v katerega so vključene informacije vseh relevantnih strok. »BIM je orodje, ki digitalizira vse te procese, informacije in jih tudi vizualizira, 

Virtualna resničnost BIM-a zmanjšuje kritična tveganja v investicijskih procesih: neustrezne rešitve, ceno in čas gradnje.

približa našo osnovno senzoriko vsebini. To, kar vidim, v to verjamem. In pogosto pridemo do tega, da ko interdisciplinarno razvijamo projekt v BIM-u, da skupaj vidimo enako. Če tega orodja ne bi uporabili, bi tvegali, da bi vsak živel projekt na svoj način in bi ta lahko bil na koncu presenečenje brez skupnega imenovalca.« Torej, z digitalno rešitvijo, ki vključuje tudi dimenzije 4D, 5D in 6D, torej finančni, časovni načrt in načrt vzdrževanja vsakega elementa v projektu, lahko objekt preizkusiš virtualno in si zelo blizu realnim ugotovitvam. »Pričakovanja postajajo že v fazi načrtovanja virtualna realnost in tam se tudi bistveno bolj varno gibajo investitor pa tudi izvajalci. S sodobnimi tehnologijami postajajo projekti veliko bolj predvidljivi. Hkrati digitalizacija omogoča tudi vrednotenje cene izgradnje. Z BIM-om se ustvarja transparentnost, tudi finančna, ki je velika prednost, ker je poštena, stvarna in nam omogoča poenotenje pogledov na problem,« pojasnjuje soustanovitelj in direktor podjetja Andrej Ržišnik. Vsi vključeni, tudi investitor, se s pomočjo uporabe orodja BIM ukvarjajo z objektom že v fazi virtualnega nastajanja – nastajanja dvojčka realnega objekta. »Virtualna resničnost BIM-a zmanjšuje kritična tveganja v investicijskih procesih: neustrezne rešitve, ceno in čas gradnje. Zahteva pa tudi večjo natančnost, obsežnejšo komunikacijo in aktivno sodelovanje vseh deležnikov projekta, tudi investitorjev, uporabnikov in izvajalcev. Vprašanja tako rešujemo v fazi načrtovanja – in ne na gradbišču.«

Mag. Jana Lutovac Lah je strokovnjakinja za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje z izkušnjami v različnih sektorjih. Članek je bil objavljen v MQ reviji, št. 46, marca 2020.