Digitalizacija krepi
učinkovitost

Inovacije in poslovno okolje, ki jih spodbuja, so ključ do konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Podjetja to vemo. Zdaj smo žogico vrgli državi.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

V pričakovanju novih, nepredvidenih konkurentov in novih ter težko napovedljivih trendov, kot so čedalje večja prevlada interneta, nenehne inovacije ter razvoj inovacijskih središč, povezava naprav in platform na vseh področjih našega življenja, so podjetja začela s tihim preoblikovanjem poslovanja. Vodilni v podjetjih se odločajo za nove načine pridobivanja in zadržanja najboljšega ter najbolj talentiranega kadra. Soočajo se tudi z mnogimi digitalnimi pobudami na vseh področjih poslovanja, s pogledom na dobičkonosnost, skladnost in predvsem vrhunsko oskrbo strank ter njihovih potreb, ki so precej drugačne, kot so bile nekoč. Biti ves čas na preži in inovativen je danes pravi recept za uspeh.

Inovacije so glavni dejavnik konkurenčne prednosti - so gonilo rasti.

Foto: Shutterstock

Štirje dejavniki konkurenčnosti

Iz globalne Deloittove raziskave Ostati na čelu tropa (ang. Staying ahead of the pack), ki se sicer osredotoča na finančni sektor, izhaja, da so inovacije glavni dejavnik konkurenčne prednosti – so gonilo rasti. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki bodo omogočili konkurenčno prednost podjetja, so anketiranci v raziskavi navedli razvoj inovacijske in digitalne strategije, osredotočenost na talente in ustrezno spremljanje regulacije. Nedavna Deloittova konferenca o izzivih prihodnosti je pokazala, da so tudi za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva bistveni isti štirje dejavniki. Kaj bo v prihodnje gonilo ključnih konkurenčnih prednosti podjetij? 

Digitalizacija ima največji vpliv na krepitev dobičkonosnosti, izboljšanje operativne učinkovitosti in izboljšanje prodora na trg.

Razumevanje in implementiranje inovacij, uvajanje novih izdelkov in storitev ter digitalne pobude. Vlaganje v našteto omogoča boljše upravljanje z zaposlenimi, razvoj novih aplikacij, racionalizacijo notranje in zunanje komunikacije ter znižanje stroškov. Podjetja iščejo ravnotežje med inovacijami in stroški ter izbirajo projekte, ki jim nudijo največjo konkurenčno prednost. Digitalizacija ima največji vpliv na krepitev dobičkonosnosti, izboljšanje operativne učinkovitosti in izboljšanje prodora na trg. Brez inovacij namreč ni rasti, na podlagi tega pa podjetja gradijo svojo vizijo za digitalno preobrazbo na kratki ali srednji rok.

Slovenija potrebuje jasno strategijo

Podobno velja za celotno gospodarstvo. Inovacije in poslovno okolje, ki te spodbuja, so ključ do konkurenčnosti. Vendar podjetja lahko poskrbijo le sama zase, nimajo pa moči bistveno spreminjati poslovnega okolja, ki jih obdaja. Tu mora odločno nastopiti država. Slovenija potrebuje strategijo in vizijo, kako zadržati najbolj izobražen in talentiran kader, kako zadržati visoko tehnološka in inovativna podjetja in kako v Slovenijo privabljati nova.

Slovenska realnost – francoski ideal

Realno stanje je zrcalna slika zgornje vizije. Kdo je nam lahko zgled v EU? Francija na primer omogoča, da se stroški za raziskave in razvoj odbijajo v letu, v katerem nastanejo, poleg tega pa ponuja t. i. davčni kredit za raziskave in razvoj v višini 30 % letnega obsega stroškov do 100 milijonov evrov kvalificiranih izdatkov za vlaganja v raziskave in razvoj (+ 5 % od vsakega zneska v presežku praga). Še več, Francija omogoča tudi olajšavo v obliki povračila od države, če imajo podjetja primerne stroške, a ne dosegajo davčne osnove, od katere bi jih lahko uveljavljale. Okrepitev olajšav, ugodnejša davčna obremenitev družb in zaposlenih, digitalizacija in debirokratizacija ter spodbujanje inovativnosti je le nekaj usmeritev, ki bi jim v svoji viziji oziroma strategiji razvoja morala slediti tudi država

Mag. Barbara Žibret Kralj je partnerka v podjetju Deloitte. Matic Bratož je davčni
svetovalec v podjetju Deloitte.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 33, decembra 2015