Desetletje za akcijo

Trajnost ni beseda ‘enodnevnica’ (ang. buzzword), trajnost je beseda, ki določa, kakšno je in bo naše življenje ter predvsem, kakšno bo življenje naših zanamcev. Zato in z zavedanjem, da podjetja brez trajnostne agende v prihodnje ne bodo obstajala, smo v Združenju Manager zastavili projekt Trajnostno voditeljstvo.

Čeprav besedo trajnost zdaj zasledimo na vsakem koraku, ni skovanka zadnjih desetletij. Najdemo jo že v priročniku nemškega gozdarja iz leta 1713, ki je zagovarjal idejo o takšnem izkoriščanju lesa, ki bo omogočalo njegovo trajnostno, dolgoročno rabo, oz. o takšnem upravljanju z njim, da ga zagotovimo tudi bodočim generacijam. Tri stoletja kasneje se trajnost vedno bolj uvršča tudi na dnevni red podjetij. A trajnost ni zgolj okoljsko vprašanje – slednje je sicer najbolj pereče –, temveč vključuje tudi družbeni in ekonomski vidik. Medtem ko je bilo prejšnje desetletje 10. desetletje ozaveščanja, globalni dogovor Združenih narodov (United Nation Global Compact – UNGC) to desetletje namenja akciji. Trajnostno ravnanje, trajnostni razvoj, trajnostno voditeljstvo tako niso več le izbira, ampak postajajo nuja. Samo podjetja z mislijo na prihodnost bodo namreč v njej tudi obstajala.

Trajnost: gonilna sila in ne le dodatek k poslovanju

Tudi Zakon o gospodarskih družbah že določa, da morajo velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in imajo povprečno več kot 500 zaposlenih, od leta 2015 v poslovnem poročilu (ali pa ločeno) priložiti tudi izjavo o nefinančnem poslovanju. Ta mora vsebovati podatke o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter zadevah, ki se vežejo na boj proti korupciji. Direktive EU, evropski zeleni dogovor, cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov idr. tako postajajo stalnica poslovanja. Zato je za dolgoročni uspeh treba trajnostno ravnanje obravnavati kot ključno gonilno silo in vodilo, ne le kot dodatek k poslovanju.

Če se je nekdaj tradicionalni pogled na poslovanje osredotočal na finančno uspešnost in šele potem na družbeno

CEC-ova raziskava o trajnostnem voditeljstvu razkriva, da je koncept trajnosti managerjem bolj blizu kot osebna vrednota, medtem ko jih trajnost kot vrednoto v svojem profesionalnem ravnanju opredeljuje nekoliko manj (51 %).

odgovornost, sodobno vodenje ta princip postavlja na glavo. Podjetja morajo sočasno razmišljati o ekonomskem, družbenem in okoljskem uspehu. Ne le zato, ker kar 40 % milenijcev, ki so naši kupci in hkrati bodoči zaposleni, verjame, da bi moralo biti izboljšanje družbe, v kateri živimo, cilj poslovanja podjetij, temveč tudi ker verjamemo, da managerji predstavljajo motor sprememb. Da so povezovalci idej, ljudi in procesov. Tudi Slovenski državni holding je sredi letošnjega poletja dopolnil svoja priporočila in pričakovanja s priporočili za trajnostno poslovanje družb s ciljem večje konkurenčnosti, manjših tveganj in trajnostne uspešnosti na dolgi rok.

Razkorak med osebnim trajnostnim delovanjem in delovanjem podjetja

Nekatere raziskave že potrjujejo, druge pa nakazujejo, da smo daleč od usklajenega delovanja podjetja in posameznika. Globalni dogovor Združenih narodov in svetovalna družba Russell Reynolds Associates npr. poročata, da kar 92 % vodilnih managerjev meni, da je vključevanje trajnosti v podjetje ključna za njegov obstoj. A po drugi strani le 48 % managerjev trajnost že integrira v svoje procese. Takšnih, ki menijo, da ima gospodarstvo ključno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega ravnanja Združenih narodov, pa je le še 21 %.

Zgornji sliki pritrjujejo tudi izsledki letošnje raziskave o trajnostnem voditeljstvu evropske managerske organizacije CEC, katere del je Združenje Manager. Kažejo, da je koncept trajnosti managerjem bolj blizu kot osebna vrednota (59 % managerjev je trajnost izjemno oz. zelo pomembna), medtem ko jih trajnost kot vrednoto v svojem profesionalnem ravnanju opredeljuje nekoliko manj (51 %).

Imate lastnosti trajnostnega voditelja?

Russell Reynolds Associates navaja tri ključne krovne kompetence trajnostnega voditelja: – trajnostna naravnanost, ki pomeni premik v miselnosti iz »jaz« na »mi«; – sistemsko razmišljanje, ki omogoča celosten pogled, hkrati pa vidi podrobnosti; – zmožnost grajenja odnosov – tako v podjetju kot z deležniki.

Inštitut za trajnostno voditeljstvo z Univerze v Cambridgeu ponuja preprost odgovor na vprašanje, kdo je trajnostni voditelj: »Nekdo, ki navdihuje ter podpira dejanja in ukrepe za boljši svet.« Za boljše razumevanje so razvili model, s katerim celostno zajemajo tri glavne komponente trajnostnega voditelja:
– kontekst oz. okvir, v katerem manager/ka deluje;
– značilnosti posameznega managerja/ke;
– njegova oz. njena dejanja.

Dr. Adriana Rejc Buhovac je na Managerskem kongresu izpostavila pet vrlin trajnostnega voditelja: empatija, konsistentnost, vodenje z zgledom, pogum ter trajnostno naravnanost kot osebno vrednoto. Z njo se strinja tudi Marko Lukić, direktor podjetja Lumar IG, ki verjame, da mora trajnostna naravnanost izhajati iz managerja samega, čemur logično sledijo trajnostni poslovni modeli. Dodaja pa pomemben razmislek: trajnost včasih pomeni tudi zavestno zamejitev rasti poslovanja.

Februarja izobraževanje v Sloveniji

CEC je nosilec evropskega projekta za trajnostno voditeljstvo (ang. Sustainable leadership project – SLP), pri katerem kot partnerji sodelujejo še managerska združenja: slovensko Združenje Manager, dansko Lederne, nemško ULA, evropska konfederacija sindikatov za managerje Eurocadres in CESI, sindikat, ki predstavlja evropske javne uslužbence. V okviru projekta smo izvedli raziskavo, v kateri je sodelovalo preko 1.500 managerk in managerjev, njen namen pa je oceniti stopnjo pripravljenosti in prilagodljivosti evropskih managerjev na trajnostni prehod, in sicer preko analize vrednot, strategij, spretnosti in vedenja. Na podlagi rezultatov študije smo oblikovali program usposabljanja, ki bo opremil evropske vodje iz vseh okolij s potrebnimi kompetencami za trajnostno vodenje. Izobraževanje bo potekalo med 4. in 6. februarjem 2021 v Sloveniji, na voljo pa je omejeno število mest, zato vabljeni k prijavi preko spodnje spletne povezave.

Nujno je sodelovanje vseh deležnikov

Za korenite in hitre spremembe v smeri odgovornosti je nujno širše in medsebojno razumevanje ter povezovanje, sodelovanje in spodbujanje vseh deležnikov. Hkrati pa potrebujemo tudi spodbudno okolje, ki bo ta prehod pospešilo. Konkretne finančne spodbude za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva je skozi Evropski zeleni dogovor (EGD) namenila EU, ki bo postala prva brezogljična celina do 2050. Na to, da so spremembe nujne in da se morajo odviti še hitreje, kaže tudi dejstvo, da Evropska komisija razmišlja o še bolj ambicioznem cilju do leta 2030: 55-% zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov, namesto prvotno načrtovanih 40 %.

Trajnost je v osrčju delovanja Združenja Manager

»V Združenju Manager trajnostno vodenje postavljamo kot vodilo našega delovanja,« je ob izvolitvi za predsednico združenja poudarila Medeja Lončar, ki je v programu dela za prihodnja tri leta podrobneje predstavila konkretne cilje za vsako področje. Sekcija mladih managerjev na čelu s Tanjo Subotić Levanič pa trajnost postavlja v osrčje svojih aktivnosti. Na pobudo sekcije je nastala platforma za ozaveščanje in izmenjavo dobrih praks Trajnostno voditeljstvo, ki jo najdete na spletni strani ZM, svoje izkušnje pa so v kratkih filmih delili tudi tisti, ki po poti trajnosti že hodijo. V okviru aktivnosti je nastalo tudi orodje za uveljavljanje raznolikosti v podjetjih 10 načel raznolikosti.

Zakaj trajnostni razvoj zadeva vsako podjetje?

Dolgoročni uspeh podjetja in družbe je odvisen od našega ravnanja danes, ne glede na velikost podjetja ali panogo. Morda v trenutku soočanja s posledicami koronakrize prehod na trajnostni razvoj ni na prvem mestu med prioritetami, a voditelj ima pogled vedno usmerjen v prihodnost. Ne le ker je to prav za podjetje in družbo, temveč ker drugačno poslovanje več ne bo mogoče. Svetovna podjetja vedno bolj uvajajo trajnostna načela v svojo dobaviteljsko verigo, tudi samo financiranje bo v prihodnje zelo vezano na trajnostne finance. Svetovalna družba Boston Consulting Group tako navaja, da vedno večje število institucionalnih vlagateljev v svoje kriterije upravljanja in razporeditve kapitala vključuje okoljske, družbene in upravljavske standarde (ESG).

Na prvem mestu je zavedanje, da je dolgoročna dobrobit nujna in da se sprememba začne pri nas samih. Pri odločitvi za trajnostno preobrazbo podjetja igrajo ključno vlogo zaveza vodstva, vpeljava trajnosti v vse procese poslovanja ter spremljanje uspešnosti. Za te procese pa so vodjem na voljo številna orodja in spodbude.

Diana Jecič je strokovna sodelavka v Združenju Manager. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 47, novembra 2020.

Preberite tudi