Delamo pravo stvar na trajnosten način

Pogovor z Lucijo Sajevec, direktorico družbe AMZS, letošnje prejemnice priznanja Vključi.Vse o tem, kako družba več kot 400 ‘pravih prijateljev’ vsakodnevno živi raznolikost in uravnoteženost.

Da je raznolikost njihova prednost, pravijo v družbi AMZS, letošnji prejemnici priznanja Vključi.Vse, ki ga podeljuje Sekcija managerk. Izjava, osnovana na temeljih, ki jih potrjujejo večje zadovoljstvo ter zavzetost zaposlenih pa tudi boljši poslovni rezultati v zadnjih letih. Njihovi čisti prihodki od prodaje so v letu 2018 znašali 24 milijonov evrov; v treh letih so zrasli za 41 %, število zaposlenih pa se je v tem času povečalo za 27 %. Med več kot 400 zaposlenimi je skoraj polovica žensk, v ožjem vodstvu jih je več kot polovica, petina zaposlenih pa je starejših od 55 let.

AMZS, d. d., ki so ga pod okriljem Avto-moto zveze Slovenije ustanovili leta 1996, skupaj s svojim večinskim lastnikom prav letos praznuje 110 let svojega poslanstva: skrbi za varnost na cesti. Danes imajo po Sloveniji 29 poslovnih enot, ki jih dopolnjujejo še z AMZS Centrom varne vožnje, Šolo vožnje ter Centrom kartinga in moto športa. Vse bolj intenzivno se podajajo na poligon mobilnosti prihodnosti, kjer se jim, pravi direktorica družbe Lucija Sajevec, odpirajo nove priložnosti.

Pravite, da je raznolikost AMZS-ja vaša prednost. Zakaj?

Ne krepijo nas ‘samo’ starostna, spolna in izobrazbena raznolikost sodelavcev, ampak tudi različni pogledi, različna znanja, ideje, naša regijska razvejanost ter prisotnost. Čeprav je Slovenija prostorsko majhna, je regijsko zelo raznolika. Ker imamo 29 poslovnih enot po celi državi, tudi na ta način bolje razumemo potrebe naših članov. Kar je dobro za naš razvoj.

Pravite, da vam je brez posebnih spodbud uspelo ustvariti okolje, ki samo generira uravnoteženost. Kako?

V enotah po vsej Sloveniji opravljamo različne dejavnosti za naše člane in stranke; ključne so pomoč na cesti in vleka, tehnični pregledi, registracije, zavarovanja, servisna dejavnost, šola vožnje, center varne vožnje in center kartinga in moto športa. In ustvarjamo platformo sodobne mobilnosti.

Raznolikost živimo od nekdaj, v zadnjem času pa smo bolj načrtno pričeli s prizadevanji,

Poskušamo ustvariti gibanje, da zaposleni čutijo naše poslanstvo in svoje mesto v njem, da delajo za družbeno dobro.

da so tipično ‘moška’ delovna mesta, kot so kontrolor, mehanik, inštruktor ipd. zapolnjena tudi s predstavnicami ženskega spola. Na drugi strani pa imamo na primer tudi med referentkami, ki sicer velja za tipično žensko delavno mesto oz. poklic, zaposlenega moškega referenta. Pri zaposlovanju se ne oziramo na starost bodočih sodelavcev. Bolj kot vse nam je pomembno, kaj lahko oseba, AMZS-jevec oz. AMZS-jevka, doprinese k našemu razvoju in naši ekipi.

Čisti prihodki družbe od prodaje so lani znašali 24 milijonov evrov; v treh letih ste zrastli za 41 %. Kako pomemben vir rasti je uravnoteženost?

Predvsem je po mojem mnenju ključno, da smo že na začetku dobro zastavili strategijo družbe. Že v njeno izdelavo smo skušali vključiti čim več ljudi ter odgovornost razdeliti na čim večje število sodelavcev. Letos Avto-moto zveza Slovenije praznuje 110 let; skozi obdobja smo imeli vzpone in padce ter veliko preobrazb – tako na trgu kot interno. Vse to so stvari, ki krepijo. Absolutno je vpliv na poslovni rezultat sestavljen iz množice aktivnosti, uravnoteženost je zagotovo ena pomembnejših, a gledati moramo širšo sliko.

Imate več kot 400 zaposlenih. Kako dobro zagnati motor, da zaposlene povleče s seboj?

Poskušamo ustvariti gibanje, da zaposleni čutijo naše poslanstvo in svoje mesto v njem, da delajo za družbeno dobro in da soustvarjajo naš AMZS, ne le hodijo v službo. Tako zgodbo ponotranjijo in jo vzamejo za svojo, skupaj jo živimo, kar se nenazadnje kaže tudi rezultatih.

V zadnjem triletnem obdobju ste število zaposlenih povečali za 27 %. Omenili ste že, da zaposlujete tudi starejše. Kaj pri vas več šteje: elan mladih ali izkušnje starejših?

Mislim, da je kompromis obojih pravi. Mladi imajo bolj fleksibilen, agilen in manj hierarhičen pogled na stvari, starejši pa doprinesejo trdnost in izkušnje, zaradi katerih kdaj kakšno zadevo bolj in bolje premislijo. Tako na naših obstoječih kot novih dejavnostih se je mešanica ekip vedno izkazala kot najboljša. Sem se pa na to temo nedolgo nazaj med debato pošalila, kam sodim jaz. Počutim se kot del obeh ‘skupin’, ker sem ravno dovolj mlada in hkrati imam že določeno poslovno kilometrino.

Ste razmišljali, da bi med zaposlenimi uvedli rotacijo, menjavo delovnih mest?

Zaposlene spodbujamo k novim znanjem, ne samo na njihovem delovnem mestu, ampak tudi v ustvarjanju pobud in sprememb. Ta menjava znanj in izkušenj zagotovo pomeni tudi rotacijo. Absolutno podpiramo, da se sodelavci razvijajo. Na svojem ali na drugem delovnem mestu.

Kako skrbite za pretok informacij med sodelavci, za skupno organizacijsko kulturo?

Za začetek enkrat mesečno povabimo vodje poslovnih enot na skupno srečanje, ki je sestavljeno iz operativnega in razvojnega dela. Z odprto komunikacijo ustvarjamo odprto, ne-hierarhično okolje. Tudi sodelavci vidijo, da vsako njihovo mnenje šteje. Smo pa seveda morali ustvariti te spremembe, to zavedanje in vedenje. A z vsemi aktivnostmi, ki smo jih v zadnjih letih vpeljali, stopamo na pot agilnosti. Zavedamo se, da vsako preoblikovanje terja čas. Veliko energije in dela smo usmerili v to, da smo ozavestili decentralizacijo, da se ne delimo na Ljubljano in enote, temveč da smo vsi skupaj. Poleg neformalnih aktivnosti, kot so recimo skupni športni dnevi, smo tudi formalno skozi komunikacijo močno delali na poenotenju.

Veliko vlagate v ljudi, zaposlene. Kako se vam povrne ta vložek?

Prepričana sem, da je vsak vložen evro v zaposlenega naložba. Veliko smo in bomo še investirali v zaposlene ter njihovo znanje in kompetence. Poslovni modeli se spreminjajo, ljudi je treba pripraviti na novosti; dobro jim moramo predstaviti kontekst in širšo sliko, da ju razumejo, ji sledijo in soustvarjajo. V tem procesu 

Veliko energije in dela smo usmerili v to, da smo ozavestili decentralizacijo, da se ne delimo na Ljubljano in enote, temveč da smo vsi skupaj.

je komunikacija ključnega pomena.

Določen delež usposabljanj se veže na to, kar delovno mesto oz. aktualno delo zaposlenega zahteva. Poleg tega pa veliko delamo tudi na razvoju, kar se sicer ne veže strogo na naše trenutne dejavnosti. Predvsem vlagamo v kadrovski in vodstveni del na eni strani in strokovni del na drugi.

Omenili ste, da ste bili letos tudi finalisti za najboljšega zaposlovalca med velikimi podjetji v Zlati niti. Imate 85 % zavzetih zaposlenih. Katere ‘ukrepe’ za zaposlene, ki so jim dali največ zagona, bi izpostavili?

Bistveno je naše poslanstvo, naš namen v družbi. Poleg 110-letnice AMZS-ja letos obeležujemo tudi 60 let pomoči na cesti. Torej vsaj 60 let pomagamo ljudem z asistenco, ne samo z avtovleko, ampak tudi s tem, da lahko nadaljujejo pot. Imamo določen vpliv, imamo namen, s storitvami skušamo pomagati ljudem. V AMZS-ju smo dosegli spremembe. Ne samo v vedenju in zavzetosti, ampak tudi v zaupanju. Že nekaj let na primer nimamo sveta delavcev. Smo storitveno podjetje, pri nas ni stroja, ki bi nekaj naredil, ampak so to ljudje, ki komunicirajo. Člana in stranko postavljamo v osrčje delovanje, na vseh dejavnostih merimo NPS (ang. net promotor score). Zavzetost in pripadnost ljudi nas delata močne. Zato jim vse, kar lahko sodelavcem vrnemo za njihovo predanost, vrnemo tudi v finančni obliki, ker se zavedamo, da so vloženo resnično oddelali.

Kot nekdanja uspešna tekmovalka v kartingu večkrat poudarjate, da »ko imaš čelado na glavi, nihče ne ve, ali si ženska ali moški«. V ožjem poslovodstvu družbe imate 55 % žensk. Kakšne vodje so ženske, kakšni moški?

Morda so med spoloma drugačne samo določene lastnosti – tu mislim na žensko intuicijo v primerjavi z moškim razumom. Drži, da se ženska včasih težje pohvali in kdaj pa kdaj ni tako suverena kot moški kolega. Sicer pa menim, da je ta debata precenjena. Bolj kot katerega spola si, je ključno, kakšne so tvoje kompetence in znanje. In rezultati.

Dobri rezultati na pravi način je vodilo Združenja Manager. Kako jih udejanjate v AMZS? Kaj je za vas pravi način?

Mislim, da je to vprašanje, kaj lahko jaz kot vodja naredim za zaposlene, da bodo dobro delali in da bomo imeli rezultate. To se mi zdi pravi način: da delamo pravo stvar na trajnosten način; da delamo v interesu družbe. Gradimo na posameznikih, krepimo ljudi, pa ne samo na vodstveni ravni. Tudi v medijih velikokrat izpostavimo zaposlene, ki so strokovnjaki na svojem področju, pa naj bo to mehanik, kontrolor tehničnih pregledov ali inštruktor varne vožnje. Torej ljudje, ki znajo svetovati na temelju znanja. Strokovnost je bila in bo ena izmed ključnih gradnikov AMZS-ja. Se pa skozi čas marsikaj spreminja – če je na primer pri asistenci nekoč veljala kurativa, zdaj dajemo poudarek na preventivo.

Raznolikost je vir inovacij. Večkrat pa se zatakne pri realizaciji. Omenjate, da je od 70 idej, ki ste jih zbrali na internem hackatonu, 32 idej po komaj štirih mesecih že v teku. Na kakšen način ste prišli na tako visoke obrate?

Večji del idej je namenjen izboljšavam procesov, nekatere pa so povsem nove, vezane na nove produkte ali storitve. Implementacijo smo izvedli hitro, da krepimo zaupanje med zaposlenimi. Ker so v preteklosti tudi že kdaj izgubili voljo, kadar se nič ni zgodilo. Zdaj pa iz implementacije vlečemo celotno zgodbo –  vsak mesec smo recimo v internem časopisu obveščali zaposlene o poteku implementacije. Ponekod smo zaposlene tudi vključili v izvedbo, da na lastne oči vidijo, kaj vse je potrebno, da določena ideja zaživi; kakšna je pot od ideje do njenega pravega rojstva.

Vodenje AMZS-ja ste prevzeli pri 34. letih, letos so vam podaljšali mandat za naslednjih pet let. Zelo uspešno ste vodili Center varne vožnje Vransko, ki je vaš ‘otrok’. Kako ste v tem času zrasli vi kot vodja?

Veliko sem se naučila od svoje ekipe. Ko smo zaposlovali, sem si na posameznih področjih želela ljudi, ki imajo več znanja od mene. Od njih sem se res veliko naučila, ne samo v tehničnem smislu, ampak tudi drugače, saj smo ob skupni rasti postali tudi prijatelji. Pri delu se nismo pozabili imeti ‘fino’. Kot človek, ki veliko da na odnose, še posebej cenim to, da smo pogosto po napornem dnevu tudi ostali in se družili po službi. Če gledaš s pozitivnim pristopom, če želiš tudi sam rasti in črpaš dobro od ekipe, potem lahko rečeš, da si tudi v osebnem razvoju naredil velike korake.

Kaj vas danes najbolj izziva? Kaj vam ‘krade spanec’?

Mislim, da mobilnost ponuja zelo veliko priložnost. Prinaša polno izzivov, ki se jih veselim, ker se mi zdi, da bo na tem področju za AMZS kopica priložnosti. Zato, ker se tudi znotraj področja mobilnosti razvijamo v več smeri in večdimenzionalno. To je res krasen parket, ker lahko v naše delo vključujemo poslanstvo in resnično začutimo naš pozitiven vpliv na družbo.

Kako se bo po vašem mnenju razvijala mobilnost v prihodnosti?

Prišle bodo nove oblike mobilnost, ne samo novi viri pogona. Kot kaže bo elektrika dirigirala prihodnost. Težave današnjega časa pa so ceste, prepolne vozil. Vsi stojimo v kolonah, kar ne vpliva samo na onesnaževanje in naše okolje, ampak tudi na potovalni čas in na stroške. Z našimi aktivnostmi, znanjem in povezovanjem si bomo prizadevali pospešeno vplivati na nove trende. V smislu premisleka, kaj je dobro za Slovenijo, pa ne samo z varnostnega, ampak tudi s trajnostnega vidika.

Kako daleč smo Slovenci pri prehodu od koncepta ‘imeti’ k ‘uporabljati’?

Slovenci smo zelo ekstremni pri ‘imeti’, predvsem pri avtomobilu. Navajeni smo na udobje, tudi če vozilo nato samo stoji v garaži ali z njim stojimo v koloni.

Vsi se vozimo v isto smer, a vsak v svojem avtomobilu. Včasih je tako tudi v gospodarstvu: vsi gledajo v svoj vozni pas in kako bodo na njem. Slovenija bo zmagala, ko bomo vsi na enem avtobusu, ki pelje v skupno smer.

Pri nas se tudi javni promet sooča z vrsto izzivov; vezan je na državno pomoč in zakonodajo. Tu ni enega deležnika, vsi bomo morali biti povezani, saj avtomobilska industrija ni samo stvar enega. Mi gremo v smer grajenja ekosistema.

Kaj imajo skupnega slovenski vozniki in managerji? Se da potegniti kakšne vzporednice?

Ko pogledaš na avtocesto, v avtomobilu pogosto sedi en sam človek. Vsi se vozimo v isto smer, a vsak v svojem avtomobilu. Včasih je tako tudi v gospodarstvu: vsi gledajo v svoj vozni pas in kako bodo oni na njem. Slovenija bo zmagala takrat, ko bomo vsi na enem avtobusu, ki pelje v skupno smer. Ker je preplet industrije danes takšen, da se moraš za uspeh povezovati. Slovenci pa velikokrat delamo drug čez drugega, namesto da bi rekli: »Vi ste tu dobri, mi smo dobri pri nečem drugem, dajmo se povezati.« Kot če bi se dva, ki se vozita iz Maribora v Ljubljano, lahko povezala, se imela fino in s svojim dejanjem pozitivno vplivala na vrsto ostalih stvari.

Saša Gnezda je glavna izvršna urednica v družbi Mediade. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 45 novembra 2019.

Preberite tudi