Da bomo lahko šli bolj mirno spat

Slovensko gospodarstvo je v zadnjih 10 letih beležilo izjemen izvozni napredek, saj se je delež prihodkov na tujem povečal s 30 % v letu 2008 na 43 % v letu 2018. Vizija skoraj vsakega podjetnika, lastnika ali ambicioznega managerja temelji na rasti.

Na krilih povečane mednarodne trgovine in močnega povpraševanja naših tujih partneric je marsikatero podjetje v zadnjih letih doseglo dvoštevilčno rast. Na uspeh sta zanesljivo vplivali smela strategija in dobra izvedba. Ugodne zunanje okoliščine so nam šle na roko, a zmotno bi mislili, da je podoben uspeh zagotovljen tudi v prihodnje.

Če so podjetja dosegala lepo rast prihodkov, se žal ni dvignila tudi dobičkonosnost. Po podatkih Ajpesa so celotni prihodki slovenskih podjetij v kriznem letu 2009 padli za 16 % glede na leto poprej, a nato med leti 2009 in 2017 uspeli postopno zrasti za 31 %; večina rasti se je odvila v zadnjih letih. Ob tem je pomembno poudariti, da je dodana vrednost in EBITDA v enakem opazovanem obdobju v absolutnem evrskem znesku zrasla, vendar je relativna stopnja ostala na enakih ravneh.

Za bolj nazoren razmislek o dilemi rasti za vsako ceno bom postavil naslednja netipična vprašanja: Ali okupacija trga res prinese izboljšanje pogojev poslovanja ali samo večjo kompleksnost? Ali nima dvakrat večje podjetje predvsem dvakrat več terjatev, ki so lahko podvržene neplačilu in dvojnemu glavobolu? Ali morda rastemo preveč v lastnem zanosu biti prvi, največji in močnejši? Managerji se zato prevečkrat ujamemo v past, da bomo ob cenovni konkurenčnosti dvignili prodajni volumen in bo dobičkonosnost sledila, kar pa žal ne drži avtomatično.

Velikost je mamljiva, a ustavimo se in vprašajmo: kaj zares hočemo? Morda je bolj smiselna in varna pot drugačna, usmerjena v doseganje najprej in predvsem višje dobičkonosnosti ob minimalnih vložkih oz. minimalni kompleksnosti. Slovensko gospodarstvo nima dolge tradicije, ima omejen kapital in je v globalni sliki majhno. A če ga naredimo dvakrat bolj dobičkonosnega in manj odvisnega od zunanjih dejavnikov, potem bomo lahko šli vsak dan bolj mirno spat. Ali ni to tisto, kar si nas večina želi?

Še danes naredite majhno spremembo, ki bo kot valeča se snežna kepa popolnoma preobrazila vas in vaše podjetje.

Jasno spoznanje iz marsikatere zgodbe je, da je ozko grlo uspešne preobrazbe človek. Ni važno, ali gre za uspešno podjetje, ki se želi skozi poslovno preobrazbo preventivno dvigniti nad sedanjo raven, ali pa gre za podjetje v zatonu, kjer je treba skozi finančno ali včasih nujno lastniško prestrukturiranje doseči korenito spremembo. Na koncu je vedno odločilen človeški faktor. In to ne kdorkoli, temveč vodilne osebe v podjetju: lastnik, direktor ali manager s svojo ožjo ekipo.

Spoznavam, da se lahko podjetja spremenijo (na bolje) le do te mere, kolikor se lahko spremeni vodilna oseba. Vse preveč je primerov, ko se lastnik oklepa starih vzorcev razmišljanja in ne pride do preboja. V podjetju mora vse prevečkrat priti do skrajnih scenarijev, da pride do resničnega preskoka v miselnosti vodilne osebe.

Začnimo pri sebi in se vprašajmo: Na katerih področjih moja prisotnost zavira razvoj podjetja in kako bom odpravil to zavoro? Katero knjigo bom prebral v naslednjem mesecu, da dobim sveže ideje in navdih za lasten miselni preskok? S katero drugače mislečo osebo bom šel v iskriv in odkrit pogovor o realnosti moje situacije?

Ustavite se. Z največjo mero radovednosti in navdušenja razmislite o prehojeni poti in ciljih pred seboj. Je strategija vašega podjetja še prava? Boste lahko spremenili najprej sebe in šele nato z dobrim zgledom druge? Drznite si iti po drugačni poti. Naredite še danes eno majhno spremembo, ki bo kot valeča se snežna kepa popolnoma preobrazila vas in vaše podjetje.

Domen Prašnikar, direktor družbe Valior Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 43, marca 2019.

Preberite tudi