Covid-19: spremembe so trajne, nove na vidiku

Večina generalnih direktorjev po svetu, ki je sodelovala v medletni PwC-jevi raziskavi, meni, da bodo premiki, ki jih je spodbudila pandemija – delo na daljavo (78 %), avtomatizacija in digitalizacija poslovanja (76 %) in manjša fizična prisotnost ljudi na delovnih mestih (61 %) – (p)ostali nova realnost. Slabi dve tretjini (61 %) sta prepričani, da bo poslovni model njihovih podjetij v prihodnosti bolj digitalen.

Ne preseneča, da so izvršni direktorji bistveno bolj pesimistični glede rasti svetovnega gospodarstva v naslednjih 12 mesecih, kot so bili konec leta 2019. Le 30 % jih meni, da se bo gospodarska rast v prihodnjem letu izboljšala. Z razlogom: Svetovna banka napoveduje, da se bo svetovna gospodarska rast v letu 2020 zmanjšala za 5,2 %, kar predstavlja največjo recesijo po drugi svetovni vojni. Skladno s tem so direktorji negotovi tudi glede lastnega poslovanja: le 15 % jih je zelo prepričanih v rast prihodkov njihovih organizacij v letu 2020. A vsaj nekateri menijo, da so prestali kritični test in so zdaj oboroženi s pomembnimi informacijami o svoji organizaciji, kar pomeni, da so pripravljeni dolgoročno izkoristiti trende, ki jih je prinesel covid-19.

Delo na daljavo in avtomatizacija poslovanja ostajata nova realnost tudi po COVID-19.

Po odgovorih anketirancev sodeč – v raziskavi, izvedeni junija in julija, je sodelovalo 699 direktorjev iz 67 držav – bodo uprave podjetij pri preoblikovanju poslovanja z namenom zagotavljanja rasti v naslednjih 12 mesecih in kasneje pozornost prioritetno namenile dvema področjema: 

1. Digitalizaciji poslovanja, ki se nanaša na digitalizacijo poslovnih postopkov in procesov kot tudi na digitalno uporabniško izkušnjo pri nakupu izdelkov in opravljanju storitev.  

2. Razvoju fleksibilne delovne sile in kadrovske politike, usmerjene v dobro počutje zaposlenih, ki zajema povečanje deleža dela na daljavo oz. števila občasnih delavcev ter razširitev programov zdravja, varnosti in dobrega počutja zaposlenih. 

Prioritetama se kot tretja pridružuje skrb za varno dobavno verigo: 58 % anketiranih direktorjev bo pri oblikovanju poslovnih modelov njihovih podjetij v prihodnje posebno pozornost namenilo zagotavljanju varnosti dobavne verige. Spodbujali bodo vlaganja v tehnologijo, ki bo omogočila sledenje izdelkom od proizvodnje do dostave, hkrati pa poskrbeli tudi za odpornost svojih dobaviteljev in partnerjev v času morebitnih novih kriz. 

Digitalna nujnost

V prvih dneh razglasitve pandemije so mnogi vodje hitro spoznali, da bodo digitalne zmogljivosti njihovega podjetja oz. organizacije določile njihovo sposobnost prilagajanja hitro spreminjajočim se okoliščinam. To zavedanje je pripomoglo k pospešitvi sprejema pobud za digitalizacijo. Ko so vlade posameznih držav po tekočem traku uvajale karanteno, je bil eden največjih izzivov za vodje nezmožnost poslovanja na lokaciji oz. nezmožnost fizične prisotnosti zaposlenih. Ne glede na to, ali je to pomenilo omogočiti zaposlenim delo na daljavo, pomagati strankam, da dostopajo do izdelkov ali storitev, ne da bi stopile v trgovino, ali katero koli drugo prilagoditev, so organizacije, da bi zagotovile kontinuiteto poslovanja, postavile na stran tradicionalne načine sodelovanja in interakcije. Pospešena digitalizacija in avtomatizacija poslovanja jim je omogočila sposobnost ne le preživeti, ampak tudi odpornost pri premagovanju ovir za trajne spremembe. Več kot tri četrtine izvršnih direktorjev verjame, da se bo premik poslovanja v smeri večje digitalizacije in avtomatizacije nadaljeval tudi po pandemiji.

Digitalizacija dobavnih verig za večjo varnost

Trend zagotavljanja varnosti dobavne verige, za katerega 58 % direktorjev trdi, da se bo obdržal tudi v prihodnje, kaže na še eno ključno uporabo digitalizacije. Vodje podjetij se osredotočajo na digitalizacijo svojih dobavnih verig, da bi povečali njihovo varnost in zagotovili kontinuiranost lastnega poslovanja. Ta ugotovitev sovpada z ugotovitvami nedavne PwC-jeve raziskave o dobavnih verigah po svetu: tista podjetja, ki so bila v raziskavi opredeljena kot ‘digitalni prvaki’ (približno 9 % celotnega vzorca), so digitalno preobrazbo dosegla z uvedbo široke palete naprednih tehnologij, razvojem digitalnih zmogljivosti na visoki ravni ter z zagotovitvijo digitalnega izobraževanja za zaposlene. To jim je na letni ravni prineslo 7,7-odstotno povečanje prihodkov in 6,8-odstotno zmanjšanje stroškov v dobavni verigi.

Globalizacija ali lokalizacija?

Ob bok dobavni verigi je pandemija postavila tudi vprašanje koristi globalizacije. Kot kažejo rezultati, se nemalo vodilnih gospodarstvenikov nagiba k vračanju proizvodnje v svoje države. Skoraj dva od petih (39 %) anketiranih izvršnih direktorjev menita, da bo prišlo do trajnega premika proti vračanju proizvodnje v izvorno državo (t. i. onshoring) in notranjemu izvajanju proizvodnih procesov (t. i. insourcing). To ni presenečenje, saj je pandemija direktorje opomnila, kako pomembno je krepiti odpornost poslovnih modelov in zagotavljati samozadostnost. Kot kažejo izkušnje, so podjetja, ki so uspela hitro preiti na digitalne načine dela ali zamenjati globalne dobavne verige z lokalnimi, veliko lažje prestala šok.

Premik v ekonomijo priložnostnih del

Večina anketiranih direktorjev (78 %) je prepričanih, da bo premik k delu na daljavo dolgoročen, več kot polovica (54 %) pa jih je prepričana, da se bo obdržal tudi trend premika od tradicionalne zaposlitve k t. i. ekonomiji priložnostnih del (ang. gig economy). Takšna ureditev res prinaša fleksibilnost, a pogosto na račun stabilnosti in v nekaterih delih sveta tudi na račun določenih ugodnosti, ki jih prinaša tradicionalna zaposlitev (npr. zdravstveno zavarovanje). V tem primeru je ta trend v nasprotju s tem, kar si zaposleni želijo in potrebujejo (fleksibilno in varno zaposlitev) v primeru izbruha gospodarske krize in recesije.

Ko so se delavci po vsem svetu preusmerili na delo na daljavo, so voditelji podjetij ugotovili, da so bile njihove skrbi o zmanjšanju produktivnosti odveč. 13. aprila 2020 je skoraj polovica anketiranih finančnih direktorjev v okviru PwC-jeve raziskave CFO Pulse pričakovala upad produktivnosti njihovih podjetij zaradi nepripravljenosti na delo na daljavo. A dva meseca kasneje je zmanjšanje produktivnosti pričakovalo le še 26 % anketiranih finančnih direktorjev.

Uvajanje novih oblik dela v podjetjih sovpada s povečano pozornostjo na zdravje in dobro počutje zaposlenih. Ko zaposleni delajo od doma, je manj verjetno, da si vzamejo odmor za počitek,

Uprave podjetij se bodo v naslednjem letu ukvarjale predvsem z digitalizacijo poslovanja, razvojem fleksibilne delovne sile ter kadrovsko politiko, osredotočeno na varnost, zdravje in dobro počutje zaposlenih, in z zagotavljanjem varnosti dobavne verige.

zato so bolj nagnjeni k izgorelosti. Zato ne preseneča, da je 11 % anketiranih med eno od prioritet pri oblikovanju novega poslovnega modela uvrstila osredotočenost na zaposlene s širitvijo programov za zdravje, varnost in dobro počutje.

Seveda se nekateri zaposleni fizično že vračajo na delovna mesta. A ta so se v času epidemije spremenila: v pisarnah je tako zaradi zagotovitve varnostne razdalje in drugih varnostnih ukrepov na voljo manj mest. Zagotovitev varnega delovnega mesta lahko predstavlja konkurenčno prednost za zaposlene in za stranke. Delodajalci, ki se osredotočajo na varnost na delovnem mestu, bodo okrepili zvestobo zaposlenih in povečali ugled svoje organizacije.

Mnogi anketiranci navajajo, da bo njihovo podjetje v prihodnosti zelo verjetno potrebovalo manj nepremičnin. Na eni strani zato, ker bo vodstvo določilo, prisotnost katerih zaposlenih je potrebna na delovnem mestu in kateri lahko delajo od doma, na drugi strani pa, ker se bo tudi manj zaposlenih odločilo za vrnitev na delovno mesto, če imajo možnost dela na daljavo. V vsakem primeru več kot polovica anketiranih izvršnih direktorjev (61 %) meni, da se bo trend prehoda na delovna mesta z nizko gostoto zaposlenih ohranil tudi v prihodnje.

Skrb za zaposlene kot konkurenčna prednost

Vodilni svetovni gospodarstveniki menijo še, da je pandemija povečala pomembnost odzivanja na težave zaposlenih. Ukrepi za podporo zaposlenim vključujejo zdravje in varnost (92 %), dobro počutje (61 %) in finančno podporo (24 %). 42 % vodilnih družb je prispevalo k nevladnim organizacijam in s tem k skupnosti, skoraj tretjina (32 %) pa si je znižala plačo. Direktorji, ki so poskrbeli za čim večje zadržanje zaposlenih (36 %), in ki so zaščitili njihovo zdravje in varnost (92 %), menijo, da bodo s tem pozitivno vplivali na dolgoročni ugled svoje organizacije. Jasno je, da bi lahko politike, pri katerih je poudarek na zaposlenih in vlaganju v njihovo varnost, zaščito in dobro počutje, postale nov razlikovalni dejavnik pri zaposlovanju in zadržanju delavcev ter negovanju ugleda njihovih družb.

Zala Praprotnik je vodja oddelka za marketing in poslovni razvoj v družbi PwC v Sloveniji. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 47, novembra 2020.

Preberite tudi