Češka nas dohiteva …

V okviru novega projekta Management brez meja, ki bo s pomočjo čezmejnega povezovanja iskal nove ideje, zglede in priložnosti za slovensko gospodarstvo, je Združenje Manager za prvo destinacijo izbralo Češko. Zakaj ne raje Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga ali morda Švice? Se od Čehov lahko česa naučimo? Izkazalo se je, da veliko.

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Če smo ob vstopu v Evropsko unijo Češko gledali v vzvratnem ogledalu, je z višjo gospodarsko rastjo ta zaostanek že praktično nadoknadila in nas dohiteva – BDP po pariteti kupne moči na prebivalca je na Češkem že dohitel Slovenijo – v marsičem pa nas že tudi prehiteva. Slovenci smo ob osamosvojitvi sanjali, da bomo izkoristili svoje prednosti pred vzhodno Evropo in postali razvojno-prodajni hub, center za srednjo in vzhodno Evropo, od koder bodo multinacionalke vodile svoje posle v regiji in s pomočjo našega znanja razvijale nove rešitve. Ne le da nam do zdaj to ni uspelo, obisk Prage nam je na široko odprl oči, kako zelo dobro to uspeva Čehom; veliki regionalni centri Microsofta, DHL, Vodafona, IBM, Oracla, Googla in drugih multinacionalk tam rastejo kot gobe po dežju, vsak od njih zaposluje po več sto ljudi.

Kje so razlogi?

Čehom je takšen preboj uspel z nizko obdavčitvijo in veliko odprtostjo za tuj kapital. Kombinacija obojega je prinesla rekordno nizko brezposelnost – ne le da se nobena druga država Evropske unije tako nizki stopnji niti približa ne, v zadnjih 15 letih nobena od držav EU ni zabeležila tako nizke brezposelnosti. Skoraj vsi tamkajšnji delodajalci se soočajo z enako težavo; pomanjkanjem kadrov! Mnoga delovna mesta zapolnjujejo tujci, tako nekvalificirana delovna sila kot tehnični in visoko izobražen kader; po zadnjih podatkih je na Češkem že več kot 400.000 tujcev.

Foto: arhiv Združenja Manager

Med njimi je tudi Slovenec Primož Karlin, vodja oddelka Microsoftovega regionalnega centra, ki je delegaciji zelo enostavno pojasnil privlačnost tamkajšnjega trga delovne sile: »Ko sem se iz Slovenije preselil v Prago, sem dobil pogodbo za nižjo bruto plačo. Me je to udarilo po žepu? Ne, neto plačilo je bilo za 60 % višje, kar ob nižjih stroških življenja v Pragi pomeni lepo spodbudo.« Tudi to je razlog, da v Microsoftovem centru najdemo zaposlene, ki prihajajo kar iz 52 različnih držav. Sprehod po njihovem centru razkrije tudi naprednost delovanja; med drugim so vsi prostori opremljeni z mnogimi senzorji, ki beležijo vse od hrupa do števila ljudi v prostoru, kar omogoča vedno lažje in bolj učinkovito načrtovanje izrabe poslovnih prostorov v prihodnosti.

Napredek na dveh frontah

Češka skuša napredovati tako kot klasična industrijska ekonomija (pokukali smo na primer v Škodino tovarno v Mladi Boleslavi, kjer 22.000 zaposlenih letno sestavi več kot 1,2 milijona vozil, proizvodnjo pa še povečujejo in se bližajo dvema milijonoma vozil letno), ki zaposluje veliko število delavcev, kot napredna družba agilnih startupov in tehnoloških podjetij. Tajvanski Foxconn nam je tam odprl vrata v svoj vrhunski 'data center'. To je podjetje prihodnosti, saj povpraševanje po shranjevanju podatkov v oblaku že zdaj skokovito raste, pričakuje pa se, da bo z novimi tehnologijami ta rast še bolj ekstremna in Foxconn si je zaradi nizkih davkov in kvalitetne tehnične delovne sile izbral prav Prago za svoj prvi tovrsten projekt v Evropi.

Kombinacija obeh

Kako združujejo oba svetova, industrijsko ekonomijo in agilnost startupov, smo lahko videli v Škodinem DigiLabu, ki ga vodi karizmatična Jarmila Plachá. S svojim delom išče načine za disrupcijo modela matične družbe. Jasno je namreč, da disrupcija prihaja, zakaj torej ne bi tekmecev prehiteli in kar sami našli nove sodobne načine, kako v drugačnem svetu služiti na področju mobilnosti!

Čehom je preboj uspel z nizko obdavčitvijo in veliko odprtostjo za tuj kapital. Kombinacija obojega se odraža tudi v rekordno nizki brezposelnosti.

Eden od udeležencev slovenske delegacije – Primož Zelenšek, soustanovitelj in direktor podjetja Chipolo, je prav tu skušal stkati nove poslovne vezi: »Poglaviten uspeh odprave je bil zame vzpostavitev kontakta z vodjo Škoda DigiLaba, Jarmilo Plachá, saj si želimo s svojim izdelkom prodreti v Škodine avtomobile; morda so nato lahko oni še naša vstopnica v celoten koncern Volkswagen. Tako kot vam chipolo, naš sledilnik predmetov, lahko najde izgubljene ključe ali denarnico, bi vam v sodelovanju z avtomobilskimi družbami v sodobnem vozilu lahko že zaslon na armaturi povedal, da ste na primer pozabili v avto naložiti torbo, ki jo potrebujete popoldne na rekreaciji. Pri začetku takšnega posla je osebni kontakt ključen in dobil sem občutek, da preko tega začetka lahko pridemo v Škodine avtomobile.«

Nasvet Sloveniji

Nam Čehi lahko dajo kakšen nasvet? Miroslav Singer, vrhunski strokovnjak in nekdanji guverner češke centralne banke, ki Slovenijo očitno zelo dobro pozna, nam svetuje: »Slovenija nujno potrebuje reforme in resno privatizacijo ter odprtost za tuj kapital. S tem pride tudi know-how. In ko se tega skupaj z domačim kapitalom akumulira dovolj, ste zmagali. Brez reform boste sicer lahko ostali povsem prijetna država, a razvoj bo prepočasen in začeli boste zaostajati.« Videnje, kako zelo živahno je češko gospodarstvo in s kako velikimi koraki napreduje, je zagotovo močna spodbuda vsem udeležencem, da se to ne zgodi in Slovenija ne začne zaostajati za tistimi, ki jih je nekdaj gledala v vzvratnem ogledalu. A da bi to lahko dosegli, bo gospodarstvu morala roko ponuditi tudi politika.

Klemen Košir je novinar Delove priloge Svet kapitala.

Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 41, julija 2018