Boniteta slovenskih podjetij med koronakrizo

Na Bisnode Dun & Bradstreet so izračunali, v kolikšni meri je koronakriza v letu 2020 prizadela slovensko gospodarstvo. Podatki kažejo, da koronakriza izčrpava gospodarstvo in slabša njegovo bonitetno sliko.

Ker običajna bonitetna ocena temelji na letnih računovodskih izkazih, se lahko običajni bonitetni oceni, izračunani na podlagi računovodskih izkazov za leto 2019, zaupa ravno toliko, kolikor se lahko zanese na računovodske izkaze iz leta 2019. Zato so na Bisnode Dun & Bradstreet razvili novo bonitetno oceno, ki odpravlja pomanjkljivosti običajne bonitetne ocene in je pripravljena za uporabo v času gospodarske krize. To je stresna bonitetna ocena, ki pove, kakšna bo bonitetna ocena podjetja v gospodarski krizi.

Razvrstitev gospodarskih subjektov v Sloveniji v bonitetne razrede glede na običajno bonitetno oceno in glede na stresno bonitetno oceno.

V gospodarski krizi se bonitetna ocena podjetja običajno poslabša. Kriza ne prizadene vseh panog na enak način: nekatere v krizi napredujejo (npr. programerska podjetja med koronakrizo). Prav tako kriza ne prizadene vseh podjetij v isti panogi enako, ker so podjetja različno organizirana 

Bodite pozorni pri izbiri poslovnih partnerjev in povečujte obseg poslovanja s tistimi, ki imajo višjo stresno bonitetno oceno, saj bo vaš izbor poslovni partnerjev danes določal vašo poslovno uspešnost in dobičkonosnost v bodoče, ko bodo ukrepi državne pomoči ugašali.

in s tem fleksibilna, različno kapitalizirana, uporabljajo različne politike gospodarjenja z obratnimi sredstvi itd. Kako dobro so podjetja pripravljena na krizo je mogoče razbrati iz dveh informacij, in sicer iz zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazov, iz katerih je razvidna finančna moč podjetja pred krizo, ter iz zgodovinske reakcije računovodskih izkazov podjetja na spremembe makroekonomskih spremenljivk, iz česar je mogoče razbrati, za koliko so se spremenili prihodki od prodaje podjetja, če se je posamezna makroekonomska spremenljivka (npr. BDP, brezposelnost, inflacija, EUR/USD itd.) spremenila za eno enoto.

Koronakriza je zmanjšala število subjektov v najboljših bonitetnih razredih

Na Bisnode Dun & Bradstreet so izračunali, v kolikšni meri je koronakriza v letu 2020 prizadela slovensko gospodarstvo. Pri izračunu so si pomagali z računovodskimi izkazi iz leta 2019, ki so jih nazidali za gospodarsko rast po panogah tekom leta 2020 s pomočjo kvartalnih podatkov o BDP, ki jih objavlja SURS.

Iz zgornjega grafa je mogoče razbrati učinek koronakrize na gospodarstvo Slovenije v letu 2020. Koronakriza je zmanjšala število subjektov v najboljših bonitetnih razredih, to je AAA, AA in A. V bonitetnem razredu BBB se je pojav prelomil in v nižjih bonitetnih razredih se je število subjektov povečalo.
 

Razvrstitev subjektov v panogi I – gostinstvo v bonitetne razrede glede na običajno bonitetno oceno in glede na stresno bonitetno oceno. Subjektov z bonitetno oceno AAA skoraj ni več.

Kakšen je vpliv koronakrize na dejavnost I – gostinstvo? Subjektov z bonitetno oceno AAA skoraj ni več, število podjetij v bonitetnem razredu AA pa se je razpolovilo. 

Pozorno izbirajte poslovne partnerje

Na podlagi povedanega je mogoče ugotoviti, da se je zaradi učinkov koronakrize boniteta mnogih podjetij v Sloveniji poslabšala, česar iz običajne bonitetne ocene danes ni videti, ker običajna bonitetna ocena danes še vedno temelji na računovodskih izkazih iz leta 2019. Stresna bonitetna ocena upošteva vpliv koronakrize na poslovanje podjetij v letu 2020 in zato bolj natančno prikazuje finančno moč podjetij danes. Z izboljšanjem epidemiološke slike v državi in z umikanjem oblik državne pomoči gospodarstvu bodo podjetja v vedno večji meri prepuščena sama sebi in bolj uspešna pri nadaljnji poslovni poti bodo podjetja z večjo finančno močjo. Rezultati pričujoče analize narekujejo, naj bodo podjetja pozorna pri izbiri poslovnih partnerjev in naj povečujejo obseg poslovanja s tistimi poslovnimi parterji, ki imajo višjo stresno bonitetno oceno, saj bo njihov izbor poslovni partnerjev danes določal njihovo poslovno uspešnost in dobičkonosnost v prihodnosti, ko bodo ukrepi državne pomoči ugašali.

Dr. Srečko Devjak je svetovalec za upravljanje s tveganji v bankah in podjetjih v družbi Bisnode Dun & Bradstreet. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 48, aprila 2021.

Preberite tudi