Ana Struna Bregar: Vpliv grajenega prostora na ljudi

Ana Struna Bregar je izvršna direktorica zavoda Center energetsko učinkovitih rešitev in se že več kot 10 let ukvarja s programi za osveščanje javnosti o pomenu in vlogi grajenega prostora. V zadnjem obdobju svetuje managerjem o vplivu ureditve poslovnih prostorov na zaposlene in stranke. Je ustanoviteljica in nekdanja direktorica platforme Odprte hiše Slovenije, največjega slovenskega arhitekturno nepremičninskega festivala, ki je del mednarodne mreže Open House Worldwide. Za omenjeni projekt in za platformo Igriva arhitektura, ki otroke ter pedagoge izobražuje o grajenem prostoru, je prejela tudi najvišje stanovsko priznanje – Plečnikovo odličje.

Od kod navdih za oba projekta?

Arhitektura me je zanimala že od malega. Po študiju sem imela željo, da bi vodila arhitekturni center in ljudem pokazala, kako jim lahko dobra arhitektura izboljša kakovost življenja. Medtem ko sem vodila Hišo arhitekture pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije smo se s kolegicami lotile dveh projektov: izobraževalnega programa Igriva arhitektura ter festivala Odprte hiše Slovenije. Navdih in energijo za postavitev obeh projektov sem črpala iz osebne naklonjenosti do dobre arhitekture.

Foto: osebni arhiv

Kaj so ambicije projektov?

Ljudje se premalo zavedamo vpliva grajenega prostora na naše počutje, zdravje in uspešnost. Z odločitvami o gradnji se ukvarja preveč ljudi, ki nimajo ustreznega znanja. Posledice so drage in škodljive. Ko sem sodelovala pri programu Igriva arhitektura, smo želele izboljšati izobraževanje otrok in pedagogov o pomenu kakovostno urejenega prostora. V izobraževalnem sistemu obstaja veliko prostora za inovativno in  kreativno razmišljanje, a je žal neizkoriščeno. Pri Zavodu za šolstvo smo izdale priročnik Igriva arhitektura, ki so ga prejeli vsi vrtci in osnovne šole v Sloveniji. Osem let sem vodila tudi festival Odprte hiše Slovenije. Javnosti smo na ogled postavili iz življenja vzete primere kakovostne arhitekture ter ustanovili največjo bazo sodobne slovenske arhitekture. Ideja je bila preprosta: če ljudje pred nakupom preizkusimo telefone, modo, hrano itd., je nujno, da preizkusimo tudi arhitekturo, v kateri prebijemo večino svojega življenja. Večina ljudi nima izkušenj s kakovostno arhitekturo, kar še dodatno otežuje spreminjanje navad ljudi.

Kakšni so rezultati projektov?

Oba se uspešno nadaljujeta. Zrasla sta v prepoznavni blagovni znamki, na kar sem zelo ponosna. Potrditev sta z najvišjo stanovsko nagrado, Plečnikovo medaljo za kulturni doprinos družbi, dobila tudi s strani stroke. Ker sem imela prepogosto občutek, da prepričani prepričujemo prepričane, me je stalno gnala želja, da moramo o pomenu kakovostnega prostora prepričati še neprepričane. Eni od teh so managerji, ki lahko s kakovostno arhitekturo vplivajo tudi na učinkovitost svojih zaposlenih. Delovanje sedaj nadaljujem na področju energetske učinkovitosti v luči širšega trajnostnega razvoja.

Zakaj je pomembno, da se slovenski managerji in managerke lotevate tovrstnih akcij?

Da ustvarjamo boljši prostor za bivanje in delo za današnje ter prihodnje generacije.

Saša Gnezda je urednica v družbi Mediade. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 40, marca 2018

Preberite tudi