300 let o trajnosti in blaginji za vse, ki ju še vedno ni

Napovedi o trajnosti so se s koncem lanskega leta po vseh raziskavah, podnebnih protestih in drugem končale z ugotovitvijo: preostalo nam je 12 let, da se izognemo nekaterim najbolj uničujočim vplivom podnebnih sprememb.

Vzporedno z zadnjimi podnebnimi protesti je potekal tudi naš Managerski kongres, ki je nagovarjal tisto, kar bi moralo že zdavnaj biti za podjetja samoumevno – poslovanje s trojnim izidom (ang. Triple bottom line): People, Planet, Profit. Torej, da poslujemo tako, da se držimo treh načel: finančne, družbene in okoljske odgovornosti.

Koncept izhaja iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Danes sicer že veliko več podjetij prepoznava, da jim trajnostna usmerjenost prinaša tudi konkurenčno prednost, zato je pomembno, da jih čim več v svoje poslovne modele vključi trajnost in sledi svojemu namenu (Purpose). To je storila Patagonia, tekstilno podjetje, ki je že pred leti pred ‘črnim petkom’, ki je zdaj pred vrati, pozvalo svoje stranke, naj dvakrat premislijo, preden kupijo nov izdelek. Podjetje, ki je znano po družbeno in okoljsko ozaveščenih praksah, je v šestih letih potrojilo dobiček. Spodbuda, da se podjetja začnejo obnašati bolj odgovorno, je torej na mestu, saj do največjih onesnaževalcev, energetskih porabnikov in izkoriščevalcev postaja vse bolj kritična vedno večja masa družbe, kar se odraža tudi v odklonilnih odločitvah potrošnikov.

Julija se je tako zbrala tudi do zdaj največja skupina evropskih managerjev z obljubo, da bo Ursulo von der Leyen in njeno ekipo s pričetkom njihovega dela pozivala k hitrejši uvedbi vsesplošne strategije za trajnostno Evropo do leta 2030. Njenim pozivom

Danes sicer že veliko več podjetij prepoznava, da jim trajnostna usmerjenost prinaša tudi konkurenčno prednost, zato je pomembno, da jih čim več v svoje poslovne modele vključi trajnost in sledi svojemu namenu (Purpose).

se vsak dan pridružujejo novi managerji. Za izboljšanje ozaveščenosti o vlogi vodilnih kadrov pri prehodu v trajnostnost je tudi evropsko združenje managerjev CEC, ki predstavlja več kot milijon vodilnih kadrov, sprožilo kampanjo #ManagersForFuture. Namen je spodbuditi razprave o razvijajočih se temeljih vodstvenih poklicev in najboljših praks, ki bodo podjetjem pomagala pri uvajanju vodstvenih modelov za prihodnost – od usposobljenosti prek struktur do trajnostnih vplivov. Zaradi moči, ki jo imajo voditelji, mora kritična masa poslovne družbe dojeti, da so nekatere dobrine omejene, obnovljivi viri pa danes še vedno pogosto slabo upravljani.

Za konec; ali ste vedeli, da je termin »trajnost« prvič naveden v knjigi Gozdarski sporazum (Treaty on Forestry), ki jo je leta 1713 napisal nemški gozdarski strokovnjak Carl von Carlowitz? Da je v svojem delu zagovarjal idejo o takem izkoriščanju lesa,

Zaradi moči, ki jo imajo voditelji, mora kritična masa poslovne družbe dojeti, da so nekatere dobrine omejene, obnovljivi viri pa danes še vedno pogosto slabo upravljani.

ki bi omogočala njegovo dolgoročno rabo, oziroma o takem upravljanju z njim, da ga bdoo zagotovili tudi bodočim generacijam. Čeprav se je ta koncept od prve navedbe naprej občutno razvil, ostaja njegova osnova nespremenjena: kako zagotoviti, da bo izraba določenega vira, ki presega zunanje omejitve in meje, koristila sedanjim generacijam, bodočim pa ne bo omejila pravice do rabe tega vira?

Po 300 letih je verjetno že skrajni čas, da bi se tudi nosilci političnih funkcij in moči zavedali, da sta skrb za prihodnje generacije in okolje pomembnejša od trenutnih, parcialnih, posamičnih interesov, ki smo jim priča ob zadnjih dogodkih kadrovanja v podjetjih z državnim lastništvom. Vse to kaže, da se (pre)počasi učimo razumeti, kaj je skupno dobro in kakšno odgovornost prinaša sobivanje, medtem ko se nam čas izteka.

Saša Mrak je izvršna direktorica Združenja Manager. Članek je bil objavljen v MQ reviji št. 45 novembra 2019.

Preberite tudi