26 birokratskih ovir do nove stavbe

Avtorica: Ana Turk je strokovna sodelavka Združenja Manager za komuniciranje.

Soglasje za elektriko, soglasje za vodo, sosedsko soglasje. Soglasij za dolg seznam, gradbenega dovoljenja pa ni in ni. Zguljena zgodba slovenskih novogradenj, med njimi pa koroški svetilnik, ki pometa z zakoreninjenim prepričanjem, kako gradbenega dovoljenja ni mogoče dobiti v manj kot mesecu. In to brez vez in poznanstev. Brez podkupovanja. Kakšen je potemtakem recept za hitro gradnjo novih poslovnih prostorov in posledično večjo konkurenčnost slovenskih podjetij?

Potrojeni prihodki v petih letih, potrojeno število zaposlenih, vse večja veleprodaja jeklenih cevi, poslovni prostori pa korenito pretesni. Lanska zgodba ravenske družbe MG Rohr in v njej zapisane odločitve za gradnjo nove poslovne zgradbe, ki bi jo z mostom povezali z obstoječo. A čim so začeli s snovanjem projekta, že se je na njihovo mizo prikradla številka, kako bodo samo na gradbeno dovoljenje čakali devet mesecev.

»S tem dejstvom nas je glede na prakso in izkušnje seznanil arhitekt, ki smo ga za ta projekt izbrali. Tudi drugi arhitekti so imeli enake izkušnje. A v prepričanju, da se vse da, če se hoče, tudi pohitriti pot do pravnomočnega gradbenega dovoljenja, smo začeli raziskovati, kje tičijo ovire za takšno slovensko prakso. Prvo smo odkrili pri Agenciji RS za okolje, ki potrebuje tudi tri mesece za izdajo soglasja. Pa smo si rekli, kaj pa če se neposredno obrnemo na njih in jih prosimo za hitro izdajo soglasja,« dogajanje izpred enega leta opisuje Samo Jenič, izvršni direktor MG Rohr.

Prej je dovoljenje izdano, prej je polna javna blagajna

Rečeno, storjeno. In tako se je pot do gradbenega dovoljenja z začetnih devet mesecev skrajšala na pol leta. To je bil, tako Jenič, sicer velik korak, a niti najmanj zadovoljiv. Zato so sklenili, da premostijo še vse druge ovire. Odkrili so jih petindvajset. Med njimi več ali manj soglasja, služnostne pravice. »In s tem je največji križ,« nadaljuje Franc Čebulj, župan Cerkelj na Gorenjskem. »Ko smo začrtali projekt gradnje kanalizacije na Krvavec, smo potrebovali skoraj 500 soglasij samo za služnostne pravice. Če ne bi osebno zagrizli v to kislo jabolko in začeli od vrat do vrat zbirati soglasij, bi bil projekt verjetno še vedno na mizi. Tako pa smo z osebnim pristopom zbrali vsa soglasja in na upravno enoto vložili popolno vlogo. Gradbeno dovoljenje smo dobili v dveh mesecih.«

Dejstvo je sicer, podrobnosti razlaga Čebulj, da vloge zaradi dopustov, bolniških odsotnosti, praznikov in drugih razlogov v predalih javnih uslužbencev ležijo tudi dva meseca, celo več. »A če jih opozorimo, da je projekt nujen, takšne so naše izkušnje, nam prisluhnejo in vlogo čim hitreje preučijo. Nenazadnje se je treba zavedati, da prej ko se gradnja začne, prej se javna blagajna napolni z davki in komunalnimi prispevki. Prej se gradnja začne, prej podjetje zažene svoje kolesje, prej so tu plačila z naslova dohodnin in zavarovanj. Krog povezanosti je tako sklenjen. Od gradbenih dovoljenj imamo vsi koristi,« zgodbo zaokroži župan Čebulj.

Do vseh soglasij od vrat do vrat

Zakaj je potemtakem treba kljub popolni vlogi čakati več mesecev, če od tega nima koristi nihče, zlepa ni šlo v račun Jeniču in njegovi ekipi. »Zaradi čakanja vsi po vrsti izgubljamo. Tudi podjetje. Namesto da bi čas namenili poslu in večanju prihodkov, ga zapravljamo za nepotrebno birokracijo. Kriva pa ni samo toga zakonodaja. Kaj smo v naši zgodbi ugotovili? Da imamo nešteto ovir v administraciji, največja težava pa je kazanje s prstom drug na drugega rekoč, mi bomo že poskrbeli, da boste karseda hitro dobili naše soglasje, a kaj, ko na drugih uradih dela ne bodo opravili pravočasno.«

Zavedati se je treba, da prej ko se gradnja začne, prej se javna blagajna napolni z davki in komunalnimi prispevki. Prej se gradnja začne, prej podjetje zažene svoje kolesje, prej so tu plačila z naslova dohodnin in zavarovanj.

Na upravni enoti so s prstom kazali na občino, na občini na elektro službo, elektro služba na druge urade, Jenič in njegova ekipa pa so hiteli od enih do drugih vrat. »Vselej smo se namesto na šefa obrnili na tistega javnega uslužbenca, ki je imel naš konkreten primer na mizi, in soglasja smo nabirali kot za stavo. Gradbeno dovoljenje smo dobili v osemnajstih  dneh, hkrati pa poskrbeli, da je gradbeno dovoljenje takoj postalo pravnomočno. Kaj smo storili? Obiskali smo vse sosede in dobili njihova soglasja, da gradnji ne nasprotujejo. Do nove, 2.400 kvadratnih metrov velike poslovne stavbe smo tako prišli v slabega pol leta, kar nam je omogočilo izdelavo bolj razvojno in tehnološko zahtevnih izdelkov z večjo avtomatizacijo.«

Brez gospodarstva ni izpolnjenih obljub

Če v slovenskem sistemu glede na zapisano več kot očitno velja, da so ljudje v službi birokratskega postopka, je v sosednji Avstriji birokratski postopek v službi ljudi. Medtem ko postopki pri nas padajo zaradi banalnih vejic, se v Avstriji ne ozirajo ne za vejicami ne črkami ne besedami, ampak je njihov fokus osredotočen na cilj in namen, lastne izkušnje razgrinja Jenič, ki je hišo postavil pri sosedih in si zanjo enostavno ter hitro priskrbel gradbeno dovoljenje. »Velika razlika ni samo pri gradnjah hiš, ampak v prvi vrsti pri postavljanju poslovnih stavb. V Avstriji namreč investitor pridobi številna soglasja za celotno poslovno cono. Podjetjem, ki pozneje v tej coni gradijo, tako prihrani zapleteno opravilo, s katerim se soočamo podjetja v Sloveniji. Poleg tega v Avstriji ne zapletajo postopkov s kupom fasciklov, vsi uradi hkrati pregledajo vlogo, postopke hitro pripeljejo do konca in gradnja se lahko začne v nekaj dneh.«

Vse torej zato, ker avstrijski sistem ni podrejen birokratskemu absurdu. In ker se zavedajo, da brez gospodarstva, nadaljuje župan Pivke in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, ostanejo le prazne obljube in besede. »O tem bi se morali na dolgo in široko pogovarjati tudi v naši državi in to ozavestiti. Morda bi bil to ključ, da bi začeli več sodelovati in drug drugemu odpirati vrata. Obenem bi morali dodobra prevetriti zapleteno zakonodajo in odpraviti težave, ki jih povzročajo nosilci urejanja prostora. Teh je 22, med njimi pa ministrstva in zavodi, ki bdijo nad dediščino in drugimi področji, postopki pa se zaradi njih vse prevečkrat upočasnijo ali celo za lep čas ustavijo.«

Blaginja je, če vsak odigra svojo vlogo v sistemu

Kot se je ustavila gradnja Merlakovega hotela v Bohinju. Natančneje v Ukancu, kjer je nekoč v goste vabil hotel Zlatorog. Razlog? Po vsem tem, ko sta Damian Merlak in njegovo podjetje Merlak investicije dobila zeleno luč bohinjskih občinskih svetnikov za rušitev vrsto let propadajočega hotela in gradnjo novega, se je nenadoma oglasil sklad kmetijskih zemljišč in gozdov z zahtevo za vrnitev nekaterih zemljišč v okolici hotela.

Skrajni čas je, da postanemo odgovorni, kar je ključno za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in večjo blaginjo, ki je učinkovita le, če vsak posameznik v njej odigra svojo vlogo in če posamezni deli med seboj delujejo usklajeno.

»S tem skladom je bilo v zgodovini naše države že nič koliko križev. Med drugim skoraj vedno postavijo višjo ceno od tržne, da ja ne bi bilo očitkov, da prodajajo pod ceno,« piko na i križem in težavam slovenske birokracije postavlja Smrdelj. Težavam, ki bi bile korenito manjše, če premnogi javni uslužbenci ne bi, razmišlja Jenič, težav videli zgolj pri drugih, pri sebi pa ne. In če ne bi čakali, da drugi najprej nekaj naredijo, šele potem se dela lotijo še sami.

Skrajni čas je, da postanemo odgovorni, kar je ključno za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in večjo blaginjo v naši državi, ki je učinkovita le, če vsak posameznik v njej odigra svojo vlogo in če posamezni deli med seboj delujejo usklajeno. Misel antičnega filozofa Platona. Misel, ki je še kako na mestu tudi v dobi slovenske pretirane birokracije.

Preberite tudi