10 let in 5,2 milijarde evrov v prihodnost
Ena od aktualnih in središčnih tem Slovenije in Evrope je načrt za okrevanje. V mehanizmu za okrevanje in odpornost je za 312,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in za 360 milijard evrov posojil. Slovenija bo lahko črpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev.
Ekonomist dr. Mojmir Mrak je do slovenskega načrtovanja kritičen. Meni, da bi morali bistveno več sredstev nameniti za zeleni preboj, digitalizacijo in krožno gospodarstvo: »Predlog, ki ga imamo zdaj na mizi, ne gre v to smer. Gre v nadaljevanje ´business as usual´, kar pomeni, da nas bodo naši konkurenti iz Ssrednje in Vzhodne Evrope, ki so nas doslej samo dohajali, zdaj v veliki meri tudi prehiteli.«
Se bo scenarij, ki ga napoveduje, uresničil? Posledice odločitev, ki jih Slovenija in Evropa sprejemata danes, bomo videli čez 10 let. Imamo managerji pri tem besedo, lahko vplivamo na načrte in izbire slovenske politike? Na Januarskem srečanju smo predsedniku vlade dali spodbudo: »Ko se boste odločali o pomembnem, želimo managerke in managerji, ki vsakodnevno vodimo in usmerjamo tisoče ljudi, sedeti z vami in vašo ekipo za mizo. Prispevati želimo tisto, kar vemo in znamo, in pomagati, da bomo skupaj dosegli tisto, kar je za Slovenijo pomembno.« Naša naloga in dolžnost sta, da v sodelovanju z ostalimi organizacijami, povezanimi v Gospodarski krog, okrepimo glas gospodarstva.
Kaj je Sloveniji pomembno? Vizijo načrta okrevanja vodi bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša Evropa. Slovenija je del te bodoče Evrope. Evrope, ki bo več kot 50 % zneska za okrevanje namenjala posodobitvi in razvoju. Kar 30 % sredstev boju proti podnebnim spremembam. Med prednostnimi nalogami Evrope je tudi enakost spolov.
Navedene prednostne naloge načrta za okrevanje so skladne s programom Združenja Manager. V njem smo trajnostno voditeljstvo postavili v središče. Rečemo torej lahko, da nas vodi
Člani Združenja Manager vodimo deset tisoče ljudi, imamo nanje vpliv ter si pri njih ustvarjamo zaupanje in spoštovanje. Če nas bodo imeli za zgled in nam bodo verjeli, bomo v prihodnosti prepoznani kot voditelji, ki s(m)o znali streti okove ´business as usual´.
evropska vizija razvoja in v njej želimo biti med prepoznavnimi trajnostnimi voditelji. To od nas zahteva odgovorno delovanje na vseh ravneh: ekonomskem, družbenem, okoljskem in tudi osebnem. Zahteva nove vrline: prehod od ‘jaz’ na ‘mi’, sistemsko razmišljanje (in delovanje) ter vključevanje namesto upravljanja deležnikov.
Kako vplivati na razumevanje trajnostnega razvoja tudi na ravni države? Kako pridobiti glas? Verjamem, da pot, ki je vzdržna na dolgi rok, vodi preko učenja. Sebe in drugih. Tudi nam grozi tveganje, da ostanemo v miselnosti ´poslovanja, kot je nekdaj bilo´. Tudi pred nami, managerji, je obdobje učenja. V podjetjih ne gre več le za sisteme stalnih izboljšav, temveč stalno, vseživljenjsko učenje, t. i. upskilling. Ne le naših zaposlenih, temveč tudi nas, voditeljev in managerjev, ki se moramo na novo učiti sodobnega, trajnostnega vodenja. Spremenili so se naši kupci, spremenili so se ljudje, ki jih vodimo. Spremenila se je družba. Spremenil se je svet. Če se ne bomo učili mi, tega ne moremo pričakovati od svojih sodelavcev.
Največji vzvod za uveljavljanje trajnostnega voditeljstva smo tako – evropskim milijardam navkljub – managerji sami. Člani Združenja Manager vodimo deset tisoče ljudi, imamo nanje vpliv ter si pri njih ustvarjamo zaupanje in spoštovanje. Če nas bodo imeli za zgled in nam bodo verjeli, bomo v prihodnosti prepoznani kot voditelji, ki s(m)o znali streti okove ´business as usual´.